Družina: pupki in močeradi (Salamandridae)
Red: repati krkoni (Caudata)
Razred: dvoživke (Amphibia)
Velikost: 10-20 cm
Razširjenost: dokaj redko
Življenjski prostor: vlažna mesta, ob vodah, v času parjenja manjše stoječe vode in počasi tekoči potočki
Ogroženost vrste: močno ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; ranljiva vrsta
Samec: telo je v osnovi olivno-sivorjavo do skoraj črno, posuto z večjimi temnimi pikami in velikim, nazobčanim hrbtnim grebenom, ki je še posebej v času parjenja izrazit. Glava je nekoliko gosteje posuta s črnimi pikami, grlo je posuto z drobnimi belimi pikami, prav tako boki. Trebuh je večinoma rumen do oranžnorumen, črno lisast (vzorec se spreminja od osebka do osebka!). Vzdolž repa poteka bočna modra linija, ki je izrazitejša v paritveni sezoni (manj kot pri zelo podobnem panonskem pupku (Triturus dobrogicus)). Nazobčan del hrbtnega grebena je prekinjen tik na začetku repnega dela grebena. Noge so precej velike, brez plavalnih krp, lisaste, na sprednjih nogah so 4 prsti, na zadnjih je 5 prstov.
Samica: telo je skoraj črno, praktično brez lis in brez grebena, namesto tega vzdolž hrbta poteka izrazita rumena linija, ki je izrazitejša v času parjenja. Po trebuhu je izrazito oranžno obarvana le po spodnjem robu repa.
Ličinke: so ob pozni zrelosti tudi do 9 cm velike. Telo je prosojno rjavkasto pigmentirano, posuto s temnejšimi lisami, ki so gosteje razporejene na repnem delu. Za očesi se nahajajo listaste škrge, ki z odraščanjem krnijo in izginejo. Noge so precej nežne, tanke in z dolgimi prsti. Greben sega po hrbtnem delu praktično do glave in je podaljšan v repno konico (!), po trebušnem delu poteka vse do zadnjih nog in je izrazito pikčast. Ličinke spolno dozorijo po 2 letih.
Obnašanje: veliki pupek je največja vrsta pupkov pri nas in v Evropi. Večino časa preživi na kopnem, na vlažnih, temnih mestih, pod kamni in štori, v mahovni podrasti, itd. V času parjenja se preseli v manjše mlake in jarke ali počasi tekoče vode, kjer se pari med aprilom in junijem. Samice odlagajo rumenkasta jajčeca posamično, ta so nekje okrog 2 mm velika. Izogiba se vodam z ribami, ki plenijo njegov zarod. Prehranjuje se z deževniki, vodnimi žuželkami, pleni pa tudi lasten zarod ali zarod drugih dvoživk. V preteklosti so vrsto obravnavali znotraj taksonomsko težavne skupine Triturus cristatus.
Podobne vrste: panonski pupek (Triturus dobrogicus) - navadni pupek (Lissotriton vulgaris) - planinski pupek (Mesotriton alpestris).