Družina: žolne (Picidae)
Red: plezalci (Piciformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 20-24 cm
Razširjenost: zelo pogosta vrsta
Življenjski prostor: gozdovi, parki, sadovnjaki, mejice
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta
Splošno: prepoznaven ptič po črno-belem perju z rdečo kapo ter trkanju po lesu. Med žolnami najpogostejša vrsta pri nas, ki živi tudi po naseljih, v bližini hiš. Ima zelo pomembno vlogo pri izgradnji drevesnih dupel, saj velikokrat opuščena gnezda zasedejo drugi gnezdilci, kot so škorci, brglezi, sinice in celo veverice. Let je zelo prepoznaven, valovit, z izmeničnim hitrim prhutanjem in zgibanjem kril. Zelo teritorialna ptica. Jezik na koncu čopičasto nacepljen, daljši od kljuna, navit okrog spodnjega dela lobanje. Prsti na nogah so 4, en par je obrnjen naprej, drug par obrnjen nazaj. Zelo dober plezalec po drevju, pri čemer si pomaga tudi z repom. Prehranjuje se z žuželkami in njihovimi ličinkami, ki jih izbeza izpod lubja, neredko pa upleni zarod ali jajca drugih duplarjev. Veliki detel je stalnica, vendar se lahko v zimskem času osebki začasno pomaknejo na druga območja.
Odrasli osebki: prevladuje črno-bela barva perja. Trebuh, prsi, lica, grlo in ramenski del perutnic bel. Čelo in teme črno, tik ob kljunu, pod lici in čez ramena poteka črn, neprekinjen brk, ki se povezuje z tilniškim predelom. Letalna peresa z več nizi belih lis, prav tako robna repna peresa, ki so izrazito koničasta, toga. Teme je pri samcu rdeče, pri samici črnikasto. Prav tako rdeče obarvana so podrepna peresa, ki so pri samici nekoliko bledejša. Kljun sivkast, koničast, krepak.
Gnezdenje in zarod: duplar. Samica izvali po 6 (redkeje več) belih jajc nekje v sredini aprila (redkeje že tudi marca) pa vse tja do junija. Letno ima po 1 zarod. Valita oba starša, mladiči se izvalijo nekje po 12. ali 13. dneh in so gnezdomci, poletijo nekje po 17. do 20. dneh.
Oglašanje: piskav ter odrezan glasen "giiik-giik-giik", ob vznemirjenju "rerr-rerr", med letom "rürr-rürr-rürr", v času parjenja samci označujejo teritorij z glasnim trkanjem po deblu.
Podobne vrste: sirijski detel (Dendrocopos syriacus) - belohrbti detel (Dendrocopos leucotos).
