Družina: vrani (Corvidae)
Red: pevci (Passeriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 40-51 cm; rep 20-30 cm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: gozdiči, mejice, odprta kmetijska krajina, parki, naselja
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Splošno: zelo znana in dobro prepoznavna ptica. Sodi med najbolj inteligentne živalske vrste. Zgodbe z njo so pogosto napačno povezane s krajo bleščečih dragocenosti, ki naj bi jih domnevno znosila v gnezdo. Zelo znano Rossinijevo delo Tatinska sraka je povezana s to lastnostjo, njen način oglašanja je celo vključil v uverturo. Sraka je zunaj gnezditvene sezone zelo družabna ptica in pogosto se druži v manjše "tolpe", velikokrat se zadržuje ob avtocestah, kjer pobira poginule živale. Je stalnica. Na tleh se premika poskakujoče, prehranjuje pa se z manjšimi živalmi, tudi z mišmi, jajci in mladiči ptičev.
Odrasli: celotno telo je črno, razen bokov in trebuha, ki so beli. Bel je tudi ramenski pas na perutih in osrednji del primarnih letalnih peres, kar se dobro vidi v letu. Ostali del peruti in rep so bleščeče črni z modrozelenim leskom. Rep je tako dolg kot ostali del telesa, na vrhu značilno pahljačasto zaokrožen. Noge dokaj dolge, črne. Kljun ozko koničast, črn. Tudi oči so črne.
Gnezdenje in zarod: gnezdo je precej veliko, okroglaste oblike, zgrajeno iz suhih vej, s preprostim nadstreškom. Gnezdi najpogosteje v mejicah ali v visokih drevesih. Letno ima po 1 zarod. Samica znese6-7 modrikastih do sivkastih in drobno lisastih jajc, ki jih vali okrog 18 dni. Za gnezdomne mladiče skrbita oba starša. Mladiči se speljejo iz gnezda nekje po 24. dneh.
Oglašanje: srako navadno opazimo, ko se oglasi s serijo enakih, zaporednih, opozorilnih glasov "če-če-če-če-če-če" ali "šek-šek-šek-šek". Petje je zelo rahlo, nežno in večinoma ga ne zaznamo.
Podobne vrste: pri nas jih ni.
