Družina: brškinkovke (Cistaceae)
Red: slezenovci (Malvales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 10-20 cm
Razširjenost: raztreseno do pogosto
Življenjski prostor: suhi travniki, kamnita mesta ob mejicah, sončni gozdni robovi, pripotja, zelenice
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: razrasla, kipeča do pokončna polgrmičasta trajnica. Steblo okroglo, v spodnjem delu pogosto oleseni, v zgornjem delu poraslo s prileglimi laski. Listi so nasprotno razvrščeni, enostavni, suličasti do jajčasti, celorobi, sedeči, z majhnima prilistoma, po zgornji strani porasli z enostavnimi in vilastimi dlakami, po spodnji strani z zvezdastimi dlakami. Cvetovi so zlatorumeni, precej veliki (1.5-3 cm), v sredini temnejši, združeni v rahlocvetna, grozdasta socvetja, sprva kimasti, ob razcvetu pokončni. Čaša je sestavljena iz zunanjih čašnih listov, ki so ozkočrtalasti in manjši od jajčastih, notranjih čašnih listov, ki so 5-9 mm veliki, odebeljeno žilnati (med žilami večinoma gostodlakavi, na žilah s kratkimi, do 1 mm velikimi dlakami). Plod je večsemenska glavica, ki se odpira z loputami.
V Sloveniji se pojavljajo sledeče podvrste iz agregata "navadni popon" (H. nummularium agg.): tipska podvrsta H. n. subsp. obscurum, velecvetni popon (H. n. subsp. grandiflorum), ki ima vsaj 3 cm velike cvetove in uspeva v gorskih predelih ter blesteči popon (H. n. subsp. glabrum), pri katerem so listi po spodnji strani med žilami goli, cvetovi pa so vsaj 3 cm veliki in uspeva v glavnem na območju Črne prsti v Julijskih Alpah.
Posebnosti: rod je dobil ime po obračanju in odpiranju cvetov glede na položaj sonca (helios = sonce, anthemon = cvet), vrstno ime nummularium (nummulus = majhen zlatnik) pa se navezuje na zlatnat lesket cvetov v soncu. Je izrazito heliofilna (sonceljubna) vsta, značilna predvsem za suha in pusta travišča.
Podobne vrste: sivkasti popon (Helianthemum canum) - planinski popon (Helianthemum alpestre) - nekatere vrste zlatic (Ranunculus spp.)
