Družina: hudourniki (Apodidae)
Red: hudourniki (Apodiformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 16-17 cm; razpon kril 38-40 cm
Razširjenost: lokalno
Življenjski prostor: večja mesta z visokimi stavbami
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: ogrožena vrsta
Splošno: hudourniki so dandanes značilni predvsem za skalnata kraška in gorska območja, naselili pa so se tudi v mestih, kjer gnezdijo na visokih stavbah. Domnevajo namreč, da so v daljni preteklosti gnezdili v opuščenih duplih detlov, ker pa takih habitatov ni več, so se uspešno prilagodili na nove razmere. V letu močno spominjajo na lastovice (Hirundidae), s katerimi pa niso v bližnjem sorodu (bližnji sorodniki so namreč kolibriji (Trochilidae)). So zelo hitri in spretni letalci, večino svojega življenja preživijo v letu (tudi spijo in se parijo v letu). Ker imajo zelo drobne noge (apus = "brez nog"), jim le-te služijo zgolj za oprijemanje na stene, ko pristanejo ob gnezdih. Pri nas je selivka, ki se v naše kraje vrne nekje aprila, v jeseni pa se umakne v podsaharsko Afriko.
Odrasli osebki: perje je v celoti sajasto črno, le grlo je kontrastno belo. Kljun je zelo kratek in širok, prav tako črn. Telo je dolgo, vitko, rep je škarjast. Perutnice so dolge, ozke, srpaste, segajo čez rep, s spodnje strani se vidi rahel barvni kontrast med krovnimi peresi in letalnimi, ki so nekoliko svetlejše. Noge so zelo kratke.
Gnezdenje in zarod: gnezda si uredi v različnih skalnih razpokah, nišah med zidovi, odprtinah na stenah in podobnih mestih, Gnezdo je pravzaprav plitva jamica postlana z revnim gradivom, ki ga zlepi skupaj s pomočjo sline. Vanj samica znese v povprečju 2 motno beli, nekoliko podolgovati jajci, ki ju, izmenjajoč se s samcem, vali 18-20 dni. Mladiči so gnezdomci in poletijo nekje po 42. dneh (redkeje tudi mnogo kasneje).
Oglašanje: značilni in prodorni ostri žvižgi "sri-eh, sri-eh".
Podobne vrste: planinski hudournik (Apus melba) - mestna lastovka (Delichon urbicum) - kmečka lastovka (Hirundo rustica).
