Družina: glavničarice (Clavicipitaceae)

Red: Hypocreales

Razred: Sordariomycetes

Velikost: 1-5 cm

Razširjenost: pogosto do lokalno

Življenjski prostor: predvsem polja z ržjo in drugimi žitaricami, travniki

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: ta parazitska gliva se pojavlja v spolni in nespolni obliki in sicer v treh razvojnih fazah. Najbolj prepoznavna faza je zrela oblika micelija, ki je trd (sklerotiziran), rjav, podolgovat in rahlo ukrivljen sklerocij (spominja na zelo veliko zrno). V tej fazi je gliva poznana kot "rženi rožiček". Po propadu gostitelja (različne trave, pogosto razne žitarice), iz njega naslednjo pomlad poženejo pecljate, gladke, sklerotizirane hife, na katerih se razvijejo okrogle, škrlatne glavičaste tvorbe (spominjajo na močno upognjene bucike). V njih se nahajajo jamičaste tvorbe (periteciji), v katerih nastajajo in dozorijo številni, ozko podolgasti in koničasti trosi (askospore). Te nato veter raznese na primarnega gostitelja (večinoma je to rž (Secale cereale)), kjer se iz njih razvijejo nitaste hife. Te se razrastejo v rahel micelij, ki se razvija v plodnicah cvetov gostitelja. Sčasoma se na takem miceliju razvijejo nespolne tvorbe - konidiji, na katerih nastajajo ena na drugi nanizane konidiospore. Ta tip spor se nenehno odceplja in ostaja znotraj lepljivega sekreta na miceliju (podoben je medeni mani). Ta sekret privablja žuželke (v glavnem različne muhe), ki ga spontano nato raznesejo na neokužene ržene cvetove. Iz konidiospor nato vzkalijo hife, ki se povežejo sprva v rahel, nato pa v čedalje bolj kompakten in trd sklerocij, ki je zadnja faza razvoja. Ta "rožiček" po odcvetu rastline pade na tla in tam prezimi do naslednjega leta.

Posebnosti: "rženi rožiček" še danes velja za enega najbolj nevarnih parazitskih gliv rži in nekaterih drugih žitaric. Sklerociji vsebujejo številne zelo strupene alkaloide (med temi sta pomembnejša ergometrin in ergotamin, ki se v majhnih količinah uporabljata tudi v medicini). Ob zaužitju "okužene" moke so v preteklosti ljudje v zelo kratkem času zblazneli in pogosto so jim odmirali (gnili) udi, večinoma pa so podlegli hudim krčem. To so ljudje povezovali z božjo kaznijo, pojav pa poimenovali "sveti ogenj" oz. "ogenj sv. Antona". Dandanes pridobivajo iz rožičkov številne derivate lizerginske kisline (ergometrin se uporablja pri spodbujanju materničnih krčev, ergotamin pa pri blaženju migrenskih bolečin).

Podobne vrste: jih praktično ni.