Družina: kožuharice (Hippoboscidae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 6-8 mm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: v bližini hlevov in pašne živine, staje, tudi v gozdovih, parkih in gozdnih robovih
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je močno sploščeno, večinoma rdeče- ali temnorjavo. Glava je široka, z osrednjo rdečerjavo temensko črto, ki je svetlo obrobljena, oči so rjavordeče, nekoliko izbuljene, ustni deli so preoblikovani v kljunasto bodalce. Oprsje je široko, plosko, črnorjavo, z belimi lisami ob straneh in vzdolžno svetlo progo na sredini, večji del je neporaščeno. Ščitek (scutellum) je širok in kratek, svetel, ob straneh rjav. Krila so precej široka, prosojna, s krepkimi, rumenorjavimi žilami, v mirovanju plosko položena vzdolž telesa. Zadek je kratek in delno reduciran, širok, skrit pod krili. Noge so kratke in krepke, rumenkaste s temnejšimi lisami, kaveljci na stopalcih so ukrivljeni in veliki.
Obnašanje in razvoj: parazitska vrsta, ki sesa kri in živi pretežno na konjih in govedu, redko se hrani s krvjo drugih večjih divjih sesalcev, kot so jeleni, srne in morda tudi divje svinje. Kri sesajo tako samci, kot samice, predvsem na podrepnem delu, vratu in trebuhu. Razvoj vrste je dokaj kompleksen. Jajčeca in ličinke se razvijajo znotraj telesa oz. v razširjenem jajcevodu samice. Po vsakem hranjenju samice, ki traja nekje do 25 minut, se iz jajčeca izleže ličinka, ki ima 3 stadije. Ličinke se hranijo z izločki žlez. Samica jih odloži tik pred njihovim zabubljenjem med dlako ali na kožo gostitelja. Hitro se preobrazijo v sodčkasto bubo (puparion), ki sčasoma postane temna, je ovalne oblike in kmalu pade iz gostitelja na tla. Iz pupariona, ki prezimi, se spomladi izleže odrasla krilata muha. V jesenskem času se lahko pojavljo v gozdovih, kjer ob sončnih dneh priletijo tudi na človeka.
Podobne vrste: kravja muha (Hippobosca rufipes) - jelenova kožuharica (Lipoptena cervi) - srednja ptičja muha (Ornithomyia biloba).
