Družina: lišajevi rakovičarji (Philodromidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 3.5-5 mm (samec), 5-7 mm (samica)
Razširjenost: raztreseno do pogosto
Življenjski prostor: svetli listnati in mešani gozdovi, logi, mejice
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: telo je pogosto raznoliko obarvano, večinoma rjavkasto, sivorjavo ali rumenkasto. Glavoprsje (prosoma) je zaokroženo ščitasto, v predelu oči rahlo izbočeno štrleče, ob straneh temnorjavo, s širokim, svetlim osrednjim predelom. Zadek (opistosoma) je rombasto jajčast, večji od glavoprsja, v osrednjem delu svetlejši in velikokrat z dvema temnima pikama in pogosto z vzorcem iz prečnih črt (velikokrat je brez vzorca), na konici (ob predilnih bradavicah) večinoma s temnima lisama. Noge so svetle, pogosto rjavo pasaste, sprednji par nog je nekoliko daljši od zadnjega, vendar ne tako izrazito kot pri podobnih rakovičarjih (Thomisidae), kot so vrste iz rodu talni rakovičar* (Xysticus).
Samec: je manjši od samice. Na zadku je velikokrat več pik kot pri samici, pedipalpi so povečani.
Obnašanje in razvoj: vrsta sodi med večje in pogostejše lišajske rakovičarje. Odrasli se pojavljajo nekje od maja do avgusta. Najpogosteje se zadržujejo na svetlih in sončnih mestih, kot so listi dreves, pogosto tudi na deblih, samci so pogosteje aktivni čez dan kot pa samice. So aktivni plenilci manjših žuželk in drugih pajkov in ne pletejo mrež. Pri dvorjenju samci s prednjimi nogami tepkajo samico, ki se pogosto sprva umakne, dokler je samec ponovno ne "ulovi". S konstantnim tepkanjem jo umiri in se z njo pari. Samice odložijo okrog 250 jajčec v več kokonov, ki jih pritrdijo na različno podlago. Samice v povprečju živijo nekoliko dlje od samcev.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): raznoliki lišajar* (Philodromus dispar) - lišajar* (Philodromus praedatus) - bledikavi lišajar* (Philodromus albidus).
