Družina: črne mušice (Simuliiidae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 2-6 mm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: različni habitati, pogosto v bližini hlevov, pašne živine ter v bližini vodotokov
Ogroženost vrste: vrste niso ogrožene
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: vrst je veliko in so med seboj zelo podobne! So dokaj drobni, večinoma črno obarvani, pogosto s srebrnimi lisami na oprsju in zadku. Glava je drobna, oči so zelo velike in pri samcih obsegajo skoraj celotno glavo, se stikajo in so večinoma rdeče (spodnji del je nekoliko zatemnjen), pri samicah so manjše in med seboj razmaknjene. Tipalnice so sestavljene iz 11 drobnih členkov (redkeje iz manj), so večinoma temne, šilaste. Ustni deli so pri samicah spremenjeni v kratko sesalo (sesajo kri človeka, govedi in drugih velikih sesalcev). Oprsje je značilno grbasto dvignjeno, črno, pri nekaterih vrstah s srebrno, lesketajoče se liso, ki se ob različnih kotih svetlobe kontrastno spreminja. Krila so podolgasta, preprosto ožiljena (žil je malo in so nerazvejane), pogosto rumenkasto ali rahlo oranžno nadahnjena, haltere so rumene oz. svetle. Zadek je v sprednjem delu nekoliko zožen, sicer ozko podolgasto jajčast, večinoma črn in pogosto z lesketajočimi, srebrnimi lisami. Pri samcih je kopulacijski organ pomemben determinološki znak! Noge so dokaj dolge (predvsem sprednje), črne, goleni (predvsem sprednje) imajo pogosto svetlo belo ali srebrnkasto progo.
Obnašanje in razvoj: odrasli se prehranjujejo z nektarjem, samice pa tudi s krvjo toplokrvnih živali, predvsem ptic in velikih sesalcev, kar je potrebno za razvoj jajčec. Velikokrat so prenašalke patogenov in nevarnih bolezni, tudi za človeka. Med parjenjem ustvarijo goste roje, večinoma v bližini dreves, v času brezvetrja in sončnih, toplih dni. Samice odlagajo jajčeca v bližino tekočih voda, večinoma na zamuljena obrežja ali plitve obrežne lakune. Ličinke živijo izključno v tekočih vodah. So črvaste oblike in imajo značilno lažno prsno nožico ter venec kavljastih ščetin na konici zadka, s katerim se oprimejo substrata oz. podlage. Na glavi imajo en par pecljatih, lovilnih "perjanic" iz drobnih ščetinic, s pomočjo katerih filtrirajo drobne delce v vodi. Velikokrat se pojavljajo v večjem številu in jih zlahka prepoznamo. Ličinke se pojavljajo v različnih vodah, tako organsko zasičenih, kot organsko zelo revnih, kar je vrstno specifično. Po šestih do devetih levitvah se zabubijo, pri čemer se sprva obdajo s kokonom. Ta je na sprednjem delu odprt in obrnjen proti toku. Iz odprtega dela kokona štrlijo nitasti škržni izrastki (število in oblika sta vrstno specifični), s pomočjo katerih žival diha. Prezimijo kot ličinke.
Podobne vrste: rod Callomyia (družina Platypezidae) - nekatere manjše trepetavke (Syrphidae).
