Družina: drevesne muhe (Dryomyzidae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 7-12 mm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: vlažni gozdovi, senčna in grmovna mesta, v bližini večjih gnojišč
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: dokaj veliki, pretežno oranžno rumeni, starejši osebki postanejo temnosivi. Glava je rumenkasta, široka, temenski del je le pičlo porasel s ščetinami, nadustni predel obdaja kljunat izrastek, oči so rdeče, precej velike, okroglaste. Tipalnice so betičaste, kratke, rumenkaste, na bazi porasle s črnimi ščetinicami, obdaja jih širok, nekoliko kapucast frontalni predel, ariste so nitaste, enostavne. Oprsje je krepko, neizrazito vzdolžno progasto, skoraj golo, le ob straneh poraslo s posamičnimi, dolgimi ščetinami in na zadnjem delu s serijo daljših ščetin. Ščitek (scutellum) je polkrožen, rumenkast, z apikalnima in subapikalnima ščetinama. Krila so ozka in precej dolga, porasla s kratkimi ščetinicami vzdolž R1 žile (žila ob bazalnem kostalnem delu) in tudi kostalni del je kratko ščetinast, prosojna, s temnejšimi, motnimi lisami na prečnih žilah (r-m in dm-cu) ter na konicah žil R2+3, R4+5 in M. Zadek je valjast, precej krajši od kril, rumenkast, pogosto temnejši od ostalega telesa, pri samcih gosteje porasel z dlakami kot pri samicah, pri oplojenih samicah močno nabrekne. Noge so rumenkaste, porasle s temnimi ščetinami, stegenca so nekoliko krepkejša, stopalca so temnejša.
Obnašanje in razvoj: o biologiji drevesnih muh je bolj malo znanega. Odrasli so aktivni nekje od poletja do jeseni. Samci izkazujejo teritorialno vedenje na truplih poginulih živali, kjer varujejo samice, ki odlagajo jajčeca. Ličinke so saprofagne in se razvijajo v poginulih živalih, pogosto tudi v iztrebkih, hranijo pa se tudi z gnijočim rastlinskim materialom in z razpadajočimi glivami.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): rumenkasta drevesna muha* (Dryope flaveola) - nekatere vrste steljnih muh (Lauxaniidae).
