Družina: škrjanci (Alaudidae)
Red: pevci (Passeriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 13-15 cm
Razširjenost: redko do raztreseno
Življenjski prostor: gričevnati predeli z mozaično kulturno krajino
Ogroženost vrste: močno ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; ranljiva vrsta
Splošno: značilna ptica mozaične kulturne krajine s travniki in ekstenzivnimi njivami. V Sloveniji je pogostejši v JZ delu, kjer gnezdi predvsem na pustih travnikih, v SV Sloveniji je nekoliko pogostejši na V delu Goričkega, kjer povečini gnezdi na njivnih površinah ali odprtih površinah. Zaradi izgube primernih gnezditvenih habitatov je marsikje po Evropi nazadoval, čeprav se populacije lahko sezonsko spet povečajo. Pri nas je selivka.
Odrasli osebki: samec in samica sta podobna. Perje v glavnem rumenorjavo ter temno progasto s svetlejšim trebušnim delom. Proge potekajo po temenu, prsih, ramenih in hrbtu. Nad vsakim očesom se razteza daljša svetla proga, ki je delno črno obrobljena in se na zatilju zlije. Čopek na glavi zelo majhen. Lica so lisičjerjava, izrazito belo obrobljena. Kljun kratek, nežen, rjavkast s temnejšo konico. Čez zgornji del peruti poteka vidna bela črta, ki omejuje črno obarvana krovna peresa. Rep kratek, z belimi konicami, sicer rjavkast.
Gnezdenje in zarod: gnezdo je navadno plitva jamica na tleh, postlana s puhom in vejicami. Letno ima lahko 2 zaroda, redko tudi po 3. Samica v povprečju znese do 5 bleščeče belih, rjavo pikastih jajc, ki jih vali 13 do 15 dni. Zanjo in za zarod skrbi tudi samec. Gnezdomni mladiči zapustijo gnezdo nekje po 10.-13. dneh.
Oglašanje: pojoči samci se strmo dvignejo v zrak, nato se s povešenimi krili polagoma spuščajo v krogih proti tlom ali pa strmoglavijo na kakšno izpostavljeno mesto. Petje je prijetno melodično žvrgoleče, ki ga zaznamuje prepoznavna hitra sekvenca žvižgov, ki ji sledi pojemajoča serija tonov "lü-lü-lü-lü-lü dü dü dü düdü-tvie-tvie...".
Podobne vrste: poljski škrjanec (Alauda arvensis) - po petju drevesna cipa (Anthus trivialis).
