Družina: lastovičarji (Papilionidae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 45-60 mm (razpon kril)
Razširjenost: raztreseno do redko
Življenjski prostor: gozdni obronki, predvsem ob poplavnih logih, gozdne čistine, vlažni travniki
Ogroženost vrste: zelo ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; ranljiva vrsta
Odrasli osebki: krila so bela, ob robovih prosojna, žile v krilih so izrazite, temne. Ob zgornjem robu sprednjih kril se nahajata dve veliki črni piki, ki sta vidni tudi s spodnje strani kril. Zadnji par kril s temno liso, ki se v sredini konča v piko. Spodnja stran kril kot zgornja stran. Samica ima širši prosojen del kril (luskice v tem delu kril manjkajo). Telo je izrazito črne barve.
Obnašanje in razvoj: precej velik metulj, srednje dober do slab letalec, ki ga lahko opazujemo v eni generaciji nekje od maja vse do junija. Od belinov (Pieridae) ga zlahka ločimo po prosojnem delu kril. Samčki v času parjenja izločijo posebno snov, ki se sčasoma strdi in ostane na samičinem zadku kot neka žepasta tvorba. Na ta način zagotovi, da so potomci res njegovi. Samica izleže posamična bela jajčeca na vejice ali jih odloži kar na tla blizu hranilne rastline gosenic, ki sta votli petelinček (Corydalis cava) ter čvrsti petelinček (Corydalis solida). Gosenice so sprva črne, z vzdolžnima linijama izrazitih rumenih pik po hrbtu, kasneje postanejo bolj rjavkaste s črnimi lisami in svetlimi pikami. Porasle so tudi s posamičnimi ščetinami. Zabubijo se na tleh, pri tem se ovijejo v kokon. Vrsta v večini delov Evrope močno nazaduje in je zato skoraj povsod zavarovana.
Podobne vrste: rdeči apolon (Parnassius apollo) - večje vrste belinov (Pieridae).