Družina: debeloglavčki (Hesperiidae)

Red: metulji (Lepidoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 20-28 mm (razpon kril)

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: različni travniki, ruderalne površine, gozdni obronki z robidami

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: krila so z zgornje strani žametno temno- do skoraj črnorjave, pogosto z zelenkastim lesketom, posejana s številnimi belimi pikami. Večja bela (kvadratasta) lisa se nahaja na notranjem (diskalnem) delu kril. Značilno zanj je serija manjših submarginalnih (obrobnih) belih pik takoj za postdiskalnimi (osrednjimi) lisami, ki so lahko včasih neizrazite oz. zabrisane. Na zadnjih krilih se v sredini navadno nahaja večja bela lisa. Spodnja stran kril je zelenkastorjava z velikimi, podolgastimi belimi lisami ob robu ter manjšimi, kvadratastimi lisami v sredini.

Vrsta se od zelo podobnega in taksonomsko zelo bližnjega zahodnega slezovčka (Pyrgus malvoides) skorajda ne razlikuje, razen po spolnih organih. Zahodni slezovček ima sicer bolj zahodno-evropsko razširjenost, vendar se areala obeh vrst ozko prekrivata, zato je na terenu obe vrstei zelo težko ločiti, tudi po fotografijah.

Obnašanje in razvoj: leta v dveh generacijah, od aprila do junija ter od julija do avgusta. Gosenica je sprva rumenkasto zelena, kasneje postane rjavkasta, ima veliko, črno glavo in je raztreseno porasla s posamičnimi ščetinami. Prehranjuje se z listi in poganjki zelnatih rožnic (Rosaceae).

Podobne vrste: jagodnjakov slezovček (Pyrgus armoricanus) - zelenosivi slezovček (Pyrgus alveus) - rdečkasti venčar (Spialia sertorius).