Gospica (Argynnis paphia)


Družina: pisančki (Nymphalidae)

Red: metulji (Lepidoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 48-65 mm (razpon kril)

Razširjenost: pogosto

Življenjski prostor: svetli gozdovi, gozdni obronki, mejice, robidovja in grmičevja, parki

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: sprednja krila so precej koničasta, z rahlo valovitim robom, zadnja krila so zaokrožena, z enakomerno valovitim robom. Zgornja stran kril intenzivno oranžna, posejana z dvema linijama temnih pik in značilnimi štirimi vzdolžnimi temnimi linijami dišavnih dlačic (teh samice nimajo!). Zadnja krila so s spodnje strani rumenozelenkasta s svetlimi, srebrnkastimi pasovi in lisami. Obrobne lise imajo neizrazita, zelenkasta očesca. Včasih so nekatere samice po zgornji strani temnozelene (f. valesina), sicer pa imajo samice več pik po krilih in te so tudi večje.

 

Obnašanje in razvoj: gospica je izmed "velikih" dnevnih metuljev med pogostejšimi in bolj razširjenimi. Pojavlja se v eni generaciji od junija do septembra. Odrasli osebki zelo radi obiskujejo velike cvetoče rastline, kot so npr. robide (Rubus spp.), zlata rozga (Solidago spp.) in konjska griva (Eupatorium cannabinum) in so precej neplašni. Gosenice so črnikaste, z dvema ozkima, svetlima hrbtnima pasovoma. Porasle so s številnimi rumenkastimi, razraslimi, ščetinastimi izrastki, prehranjujejo pa se z listi raznih vijolic (Viola spp.).

 

Podobne vrste: razkošni bisernik (Argynnis pandora) - pisani bisernik (Argynnis adippe) - bleščeči bisernik (Argynnis aglaja) - pisana lesketavka (Issoria lathonia).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti