Družina: dresnovke (Polygonaceae)
Red: klinčkovci (Caryophyllales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 30-150 cm
Razširjenost: pogosto
Življenjski prostor: ob poteh, v jarkih, intezivni travniki, gozdne poti, nasipališča
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: krepka, delno razrasla trajnica, z močno, navpično korenino. Steblo je golo, precej krepko, robato, zeleno. Spodnji listi so dolgopecljat, zgornji so sedeči, podolgasto suličasti, goli ali papilozni, po robu izrazito valovito nagubani (kodrasti) in topo nazobčani, pri vrhu koničasti, na dnu klinasto zoženi. Cvetovi so zgoščeni v obstranska, nerazrasla, rahla socvetja. Cvetno odevalo (perigon) je sprva rumenozeleno, ob zrelosti rjavkasto. Notranji cvetni listi (valve) so ob zrelosti povečani, srčasti, izrazito ožiljeni, celorobi ali plitvo napiljeni, rdečkasti, vse tri valve s svetlo, nekoliko odebeljeno osrednjo žilo (žulj), ki je nameščena v zgornji tretjini valve, pri eni valvi je nekoliko večja kot pri ostalih dveh.
Posebnosti: rastlina je strupena, saj vsebuje veliko oksalne kisline, čeprav so mladi, prekuhani listi tudi primerni za uživanje. Ponekod korenino uporabljajo v homeopatiji. Je pionirska vrsta, ki se rada razrašča po krajih, kjer je veliko dušika v tleh. Znanih je več podvrst, od katerih se v regiji pojavlja verjetno le tipska podvrsta. Tvori stabilne križance z drugimi kislicami.
Podobne vrste: dolgolistna kislica (Rumex longifolius) - topolistna kislica (Rumex obtusifolius) - ozkolistna kislica (Rumex stenophyllus).
