Družina: mrharji (Silphidae)

Red: hrošči (Coleoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 10-17 mm

Razširjenost: raztreseno do lokalno pogosto

Življenjski prostor: gozdne jase, gozdni obronki, gozdne poti, parki

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: zelo prepoznaven hrošč. Telo je v osnovi bleščeče črno, dokaj gladko. Oprsni del je precej ščitast, ob robovih nekoliko vbočen. Glava sorazmerno velika, z velikimi tipalnicami, ki so na vrhu pahljačasto povečane, v celoti črne (pri zelo podobnem navadnem grobarju (N. vespillio) je pahljačast del tipalnic rdečerjav). Pokrovke so krajše od zadka in imajo par velikih oranžnordečih lis, ki so po orbu izrazito valovite oz. napiljene: zgornji par se pri hrbtnem šivu skoraj dotika, medtem ko je spodnji par lis pogosto razmaknjen.

Obnašanje in razvoj: odrasli se prehranjujejo v glavnem z mrhovino, pogosto skupaj z njimi potujejo tudi "priležne" pršice, ki jih hrošči prenašajo na glavi ali med členki. Če samec najde poginulo žival, s posebnimi izločki skuša zvabiti samico in se z njo pariti. Če mu to uspe, skupaj s samico zagrebeta mrhovino v majhno jamico in jo preoblikujeta v nekakšno kepico. Nato samica v posebno kamrico izleže jajčeca. Samica ostane ob mrhovini vse do izlega ličink, ki jih nato hrani z mrhovino. Ličinke so črvaste oblike, bledorjave in skoraj do zadnjih levitev nesamostojne. Šele v zadnjih stadijih razvoja se lahko hranijo same. Tako imajo grobarji zelo pomembno vlogo pri odstranjevanju razpadajočih trupel v naravi.

Podobne vrste: navadni grobar (Nicrophorus vespillo) - grobar (Nicrophorus fossor) - spremenljivi priščnjak (Mylabris variabilis).