Družina: metuljnice (Fabaceae)
Red: stročnice (Fabales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 30-150 cm
Razširjenost: redko
Življenjski prostor: suhi travniki, pripotja, robovi mejic in gozdov, ruderalne površine
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: dokaj razrasla trajnica. Steblo robato, golo ali raztreseno prileglodlakavo. Listi premenjalno razvrščeni, enkrat sodopernato sestavljeni iz 10-18 parov ozkočrtalastih, 2-6 mm širokih, večinoma golih ali raztresenodlakavih lističev, na vrhu se listi končajo v razcepljeno vitico. Pri dnu listov se nahaja par ozkočrtalastih, koničastih, celorobih prilistov. Cvetovi rdeče- ali modrovijoličasti, tudi rožnati, združeni v gostocvetna (15-30 cvetov), dolgopecljata (peclji vsaj dvakrat tako dolgi kot socvetje), zalistna socvetja, večinoma enostransko nameščeni. Največji venčni list (jadro) večinoma svetlejši, belkast, njegova ploščica (pokončen del) tako dolga kot žebica (iztegnjen, klinast del). Čašni listi zrasli v nekaj mm veliko čašno cev, ki se konča s 5 zelo kratkimi zobci. Vseh 10 prašnikov med seboj zraslih, prosti so v zgornji tretjini in se poševno razcepijo v prašnične niti. Plod je strok, ki je ob zrelost rjavkast, gol, 3-5 cm dolg.
Posebnosti: v nekaterih državah jo sadijo kot krmno rastlino, občasno tudi kot zelenjadnico (zrela semena so lahko nadomestek za grah). V Sloveniji uspeva le divje.
Podobne vrste: dalmatinska grašica (Vicia dalmatica) - ptičja grašica (Vicia cracca) - siva grašica (Vicia incana) - pisana grašica (Vicia dasycarpa).
