Družina: bukovke (Fagaceae)

Red: bukovci (Fagales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 10-30 m

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: mešani zakisani gozdovi, gozdni obronki, mejice, tudi sajen v parkih in v sadovnjakih

Ogroženost vrste: potencialno ogrožena vrsta

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: drevo s sivkastim, gladkim lubjem in košato razraslo krošnjo. Listi so suličasti, pecljati, po robu bodičasto nazobčani, nekoliko usnjati, do 30 cm veliki, z izrazitimi, vzporednimi stranskimi žilami. Cvetovi so enospolni, moški cvetovi so združeni v gostocvetne, umazanorumene, pokončne do previsne, podolgaste mačice, ženski cvetovi so navadno posamični, neopazni, zelenkasti. Plodove (kostanje) obdaja ježičast, močno bodeč ovoj, ki se ob zrelosti razpoči.

Posebnosti: pravi kostanj so v antičnem času širom po Evropi najverjetneje raznesli Rimljani, ki so ga zelo verjetno dobili od starih Grkov ob kolonizaciji Apeninskega polotoka. Uporabljali so v glavnem les in seveda plodove, kostanje. V srednjem veku je predstavljal pomemben vir škroba in oglja, dandanes je priljubljena sladica ter dodatek mnogim jedem. V zadnjih desetletjih sestoji močno nazadujejo zaradi različnih parazitov, od katerih sta najbolj invazivna gliva kostanjev rak (Cryphonectria parasitica) in kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus).

Podobne vrste: divji kostanj (Aesculus hippocastanum) - navadna bukev (Fagus sylvatica).