Družina: kune (Mustelidae)

Red: zveri (Carnivora)

Razred: sesalci (Mammalia)

Velikost: telo 55-95 cm (telo); 35-45 cm (rep)

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: različna vodna okolja, bistri potoki, mrtvice in večje gramoznice

Ogroženost vrste: zelo ogrožena vrsta

Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; ranljiva vrsta

Prepoznavanje

Odrasle živali: telo je vitko, s sorazmerno dolgim in močnim repom. Razen po trebuhu in spodnji polovici glave, ki sta umazano bela, je enotno kostanjevorjave barve. Ušesa so majhna, a dvidna. Brki so precej dolgi, togi. Gobček je dokaj kratek, rahlo sploščen, zelo kratek je tudi vrat. Sprednje noge so krajše od zadnjih, zato je zanjo značilna "upognjena" drža pri hoji in teku. Med prsti ima razvito plavalno kožico.

Mladostni osebki: podobni so staršem, le da imajo krajšo glavo in gostejšo dlako. Oglašajo se z visokimi, kratkimi piski.

Obnašanje: čeprav je vidra izjemno dobro prilagojena na vodno okolje, večino časa preživi na kopnem. Samci in samice so zelo teritorialni, srečajo se le v času parjenja, ki poteka celo leto. Svoj teritorij, ki je lahko več 10 km² velik, označujejo z urinom in iztrebki, ki vsebujejo ostanke ribjih kosti, lusk in lupin mehkužcev. Brejost traja nekje 2 meseca, v večini primerov samica skoti po dva mladiča, lahko tudi enega ali celo štiri. Mladiči ostanejo pri njej dobro leto. V tem času so mladiči zelo ranljivi, saj jih mora samica naučiti spretnosti lova, kako se vesti do osebkov svoje vrste in kdo je njihov sovražnik. Ob njeni smrti mladiči večinoma prav tako poginejo zaradi pomanjkanja izkušenj. Vidra je evrazijska vrsta in je v evropskem merilu močno ogrožena vrsta. Šele v zadnjih letih se je poznavanje o njej izboljšalo, prav tako so se povečale lokalne populacije vider. Žal še vedno vse preveč vider konča pod avtomobilskimi gumami, kot žrtev pregona ljudi, psov in mačk.

Podobne vrste: ameriški mink (Neovison vison) - kuna zlatica (Martes martes) - v vodi bober (Castor fiber).