Družina: pasjelišajevke (Peltigeraceae)
Red: pasjelišajevci (Peltigerales)
Razred: Lecanoromycetes - Ascomycota
Velikost: 10-30 cm
Razširjenost: dokaj redko
Življenjski prostor: gozdovi v gričevnatih predelih, po skalovju, ob gozdnih poteh, zelenice, na vlažnih in senčnih mestih
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: steljka je plosko listasta, krpato razrasla in se razrašča s celotno površino po podlagi. Krpe so široke 1-2.5 cm, zaokrožene, večinoma z navzgor uvihanim robom, ki je svetel. Zgornja površina steljke je v suhem stanju večinoma siva do sivorjava, v mokrem stanju (olivno)zelena ali rjavkasta, rahlo poprhnjena, skoraj gladka do rahlo hrapava. Spodnja stran je bela, mrežasto strukturirana, gosto porasla z rizinami ("koreninicam" podobnim pritrjevalnim izrastkom), ki se razraščajo v razraslih, koničastih šopih. Apoteciji (trosonosne tvorbe) so precej veliki, ploščati, krožni, večinoma lisičjerjavi ali oranžnorjavi, razvijejo se na konicah krp. Občasno se razmnožuje tudi vegetativno s sorediji in izidiji (drobni paličasti ali prašnati skupki hif in fikobionta, ki je večinoma modrozelena cepljivka Nostoc, redkeje zelena alga Coccomyxa).
Posebnosti: že v preteklosti so uporabljali pasje lišaje za različne namene, kot zdravilo (zoper tuberkulozo in kot diuretik), čarobni prah in kot hrano za domače živali. Vrsta se občasno gosto razraste po vlažnih, mahovnih tleh, tudi izven gozdov.
Podobne vrste: ravnodiskni pasji lišaj (Peltigera horizontalis) - Degenov pasji lišaj (Peltigera degenii) - pogosti pasji lišaj (Peltigera praetextata).
