Družina: križevci (Araneidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 9-15 mm (samica); 8 mm (samec)
Razširjenost: redko do raztreseno
Življenjski prostor: grmovne mejice, gozdni obronki, travišča v zaraščanju, visoko steblikovje
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: precej velika, z dokaj dolgimi, pasasto obarvanimi, vitkimi nogami. Glavoprsje je majhno v primerjavi z zadkom, svetlo- do sivorjavo. Zadek je velik, napihnjen, bledorumen ali rdečerjav, na hrbtišču nekoliko sploščen. Značilen vzorec na zadku je večinoma sestavljen iz štirih črnih pik (ime!), ki so velikokrat belo obrobljene, ter križnem belem vzorcu, ki poteka vzdolž hrbtišča. Velikokrat po zadku poteka temnejša, piramidasta lisa, pogosto so prisotne še manjše bele pike in lise, ki lahko tudi manjkajo. Ker vzorec in obarvanost variirata, ga lahko hitro zamenjamo za kakega drugega križevca.
Samec: mnogo manjši od samice, večinoma rjavkasto obarvan. Zadek je tako velik kot glavoprsje, s prav tako štirimi črnimi pikami (vdolbinicami) in podobno obarvanostjo kot pri samici.
Obnašanje in razvoj: večinoma se skriva v preži, ne na sredi mreže kot mnogi križevci, zato ga težje opazimo. Samice so lahko ob vznemirjenju agresivne ali pa se umaknejo v zaklonišče. Samice živijo pozno v jesen in se v tem času intenzivno prehranjujejo z žuželkami in drugimi nevretenčarji. V kokon lahko znesejo tudi čez 500 jajčec, zato se njihova masa v tem času tudi početveri. Samci imajo podobno dvorjenje kot ostali križevci in če niso spretni, jih samica pogosto upleni.
Podobne vrste: marmorirani križevec (Araneus marmoreus) - oranžni križevec (Araneus alsine).
