Družina: žerjavi (Gruidae)
Red: žerjavovci (Gruiformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 115 cm; 220 cm razpon kril
Razširjenost: samo v preletu
Življenjski prostor: občasno poseda na njivah in večjih travnih površinah, zelo plašen
Ogroženost vrste: zelo ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta
Splošno: po stasu zelo podoben štroklji ali čaplji. V Sloveniji je še pred desetletji veljal za redkega gosta, dandanes lahko vsaj v zimskem preletu opazujemo velike jate, tudi nad 200 ptic na jato. Pri nas se posamično ali v manjših skupinicah zadržuje tudi v poletnem času. V nekaterih državah velja za simbol zvestobe in čistosti, v grški mitologiji je predstavljal simbol boga Hefajsta. Žerjavi so vsejedi (omnivori), večinoma se hranijo z rastlinskimi deli (gomolji, listjem, sočnimi plodovi), predvsem v času gnezdenja pa lovijo tudi žuželke in manjše vretenčarje. Pri nas ne gnezdi. V preteklosti so ga v večjem delu Evrope popolnoma iztrebili, zato so velike populacije predvsem na vzhodu, ki se polagoma širijo proti vzhodu in jugu.
Odrasli osebki: prepoznamo ga po pepelasto do sivo obarvanem perju, dolgem vratu in dolgih nogah. Po vratu potekata dve črni progi, ena na zatilju, ena vzdolž grla, med njima poteka bela proga, ki se začne pri očeh. Teme je rdeče obarvano, lica in čelo so črna. Kljun je srednje dolg, koničast, umazano rumen. Letalna peresa so zelo temna, skoraj črna, ostali del kril je siv. Pri zloženih krilih se dobro vidijo podaljšana, nekoliko nakodrana notranja letalna peresa, ki spominjajo na "rep". Ta je dejansko dokaj kratek, s temnimi robnimi peresi. Noge so temnosive. V letu ima iztegnjen vrat, let je umirjen, ponavadi leti v obliki "V" formacije v jati.
Gnezdenje in zarod: žerjav gnezdi v območju tundre v S Evropi in Aziji (Rusija), v glavnem na razprostranih, travnatih in delno močvirnatih predelih z redkim grmovjem in drevesi. Gnezdo si uredi na tleh iz mahu, puha, trstičja in drugega rastlinskega materiala. Pri žerjavih je zelo znano svatovanje, ki skoraj spominja na "ptičji balet", pri čemer oba partnerja poskakujeta, si prikimavata, vihrita s perutmi in se pri tem oglašata. Pari si večinoma ostanejo zvesti do konca življenja. Samica večinoma znese 2 (redkeje 3) olivno rjavi in lisasti jajci, ki ju izmenično valita oba partnerja dober mesec. Mladiči so begavci, vodita jih oba starša, poletijo pa nekje 65. do 70. dan po izvalitvi. Mladi žerjavi so podobni odraslim, le da imajo umazanorjavo glavo in vrat.
Oglašanje: značilno glasno in močno "gru" oz. "karr", ki ga dobro slišimo v letu. Mladostni osebki se predvsem v jesenskem času oglašajo piskajoče "čiirp".
Podobne vrste (predvsem v letu): siva čaplja (Ardea cinerea) - bela štorklja (Ciconia ciconia) - deviški žerjav (Grus virgo).
