Razširjenost: pogosto do raztreseno
HT koda: 38.222
Habitatni tip (HT): srednjeevropski higromezofilni nižinski travniki z visoko pahovko
Varovanje: kmetijski ukrepi (?)
Ogroženost: srednja do visoka
Velika večina srednjeevropskih travnikov v intenzivnejši kulturni krajini sodi v ta tip. Zanje je značilna nekoliko intenzivnejša raba, z večkratno sezonsko košnjo, najpogosteje do 3-krat letno s spravilom travne mrve (seno, otava, otavič). Velikokrat jih lastniki dognojujejo z greznico ali hlevskim gnojem, v sodobnem času tudi z mineralnimi gnojili, kar močno vpliva na vrstno sestavo. Navadno se razvijejo na ravnih, bogatih do srednje bogatih, bolj ali manj svežih do vlažnih, zakisanih ali nevtralnih tleh. Pogosto prehajajo v druge tipe travišč (npr. 37.2, 37.3, 38.221).
Ker so visokoprodukcijski travniki, je vrstna sestava usmerjena v bioprodukcijo različnih trav (Poaceae), med katerimi je značilnica visoka pahovka (Arrhenatherum elatius). Rastlinska pestrost teh travnikov se povečuje z manjšanjem vnosa mineralov, s čemer se niža energijska vrednost biomase. Zaradi pogoste košnje so to tipični "travniki" z 10 do 15 različnimi vrstami trav, ki jih košnja pri rasti ne ovira. Poleg visoke pahovke, so pogoste še travniški lisičji rep, volnata medena trava, pasja trava, zlati ovsenec, trpežna ljulka, travniška bilnica in travniška latovka. Od ostalih rastlinskih vrst prevladujejo trajnice s pritlično listno rozeto (regrat, ozkolistni trpotec, jajčar, otavčič, njivsko grabljišče, idr.). Poleg omenjenih so značilne še nekatere druge, kot npr. razprostrta zvončica, navadni glavinec, navadna kislica, navadna ivanjščica, ripeča zlatica, kukavičja lučca, navadno korenje in črna detelja.
Kar se tiče favne teh travnikov je ta srednje bogata. Gojeni travniki so pomembno življenjsko okolje za številne žuželke, predvsem metulje, kožekrilce, kobilice in mravlje, prav tako za različne ptice, ki si na njih iščejo hrano. Taki travniki so tudi pogost življenjski prostor krtic, voluharjev, krtov in drugih manjših sesalcev. Tudi srna, poljski zajec in fazan si na njih poiščejo hrano in delno zavetišče.
V preteklosti so ti travniki predstavljali primarni vir hrane v živinoreji, predvsem govedoreji in konjereji, dandanes je ta prinos hrane nadomestila masovna produkcija silažne krme. Na mnogih območjih so se travniki zarasli z grmičevjem in gozdom zaradi opuščanja rabe, spet drugje so jih spremenili v njive ali pozidali. Zato postajajo močno ogrožen antropogen habitat, ki ga je potrebno varovati zaradi sekundarnega namena, to je ohranjanje pestrosti vrst, ne toliko za vir živinske krme.
V regiji je najbolj razširjen sledeči habitatni tip:
38.22 - srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki
38.222 - srednjeevropski higromezofilni nižinski travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko (najbolj razširjen tip gojenih travnikov po nižinah, v katerih poleg visoke pahovke prevladujejo še druge "visoke" trave; običajno se razvijejo na srednje vlažnih, nevtralnih do rahlo kislih tleh v nižinah ter dolinah)
