Razširjenost: raztreseno, nazaduje
HT koda: 38.221
Habitatni tip (HT): srednjeevropski kseromezofilni travniki z visoko pahovko
Varovanje: kmetijski ukrepi (?)
Ogroženost: visoka
Gre za podoben tip travnikov kot 38.222, le da se razvijejo na bolj suhih, večinoma zakisanih tleh na pobočju gričevij in hribovij. Tudi za te travnike je značilna visoka bioprodukcija trav, vendar manj kot pri nižinskih gojenih travnikih. Na njih se pojavljajo nekatere bolj kserofilne (suholjubne) vrste, kot npr. srednji trpotec, puhasta ovsika, navadni pilovec, čopasta grebenuša, gorski silj, Bauhinova škržolica, peteroštevna prženka, travniška kadulja in navadni oslad. V Pomurju so tipični za Goričko, kjer lahko poleg omenjenih vrst najdemo tudi nekoliko redkejše vrste, kot so vijolični lučnik, skalni petoprstnik, brstični kamnokreč, navadni klinček, francoski šipek in pikastocvetna kukavica.
Z vnosom gnojil se rastlinska in tudi živalska struktura močno spremenita. Zgoraj omenjene vrste večinoma izginejo, nadomestijo jih pogostejše in za dognojevane travnike značilne vrste, kot npr. travniška kozja brada, topolistna kislica, navadna šašulica in nekatere vrste iz tipa 38.222. Predvsem na opuščenih ali degradiranih travnikih tega tipa se lahko razširijo tudi invazivne vrste, npr. enoletna suholetnica in orjaška zlata rozga, kasneje pa se zarastejo z grmovnimi vrstami, kot so črni trn, rdeči dren, kalina in razne robide. Velikokrat ti travniki preidejo v druge habitatne tipe, večinoma pa so tako majhni, da so podobni travnim zaplatam, omejeni na robove cest, hiš gozdnih obronkov in sakralnih objektov, kjer ni vnosa gnojil, se pa kosi. Zaradi tega so postali zelo ogrožen, izginjajoč habitatni tip travnikov.
V regiji se pojavlja sledeči habitatni tip:
38.22 - srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki
38.221 - srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko (splošno razširjen tip gojenih travnikov predvsem v gričevnih legah, v katerih se pojavljajo bolj kserofilne vrste; pojavlja se predvsem na srednje gojenih, nekoliko kislih tleh po pobočjih gričev)
