Družina: narcisovke (Amaryllidaceae) / lukovke (Alliaceae)

Red: beluševci (Asparagales)

Razred: enokaličnice (Liliopsida)

Velikost: 60-100 cm

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: grmovnati predeli, gozdni robovi, suha mesta, suhi travniki, pripotja

Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: pokončna trajnica s čebulico na kateri se nahaja več manjših, črnikastih čebulic. Steblo okroglo, olistano nekje do polovice, votlo. Listi črtalasti, nekoliko raskavi, z dolgo listno nožnico se iztezajo po steblu, ploski, po spodnji strani gredljati. Na vrhu stebla večinoma "klobčič" iz številnih temnordečih zarodnih brstičev (drobnim čebulicam podobne razmnoževalne tvorbe). Cvetovi so maloštevilni, pecljati (peclji krajši od 2 cm), škrlatnordeči, cvetni listi papilozni, z izrazitejšo osrednjo žilo. Prašniki so krajši od cvetov, njihove prašnične niti so plosko razširjene, ob strani z dvema rogljatima, sterilnima priveskoma, ki nekoliko štrlita iz cvetov. Podporna lista socvetja sta dva, široko jajčasta in zašiljena v konico, suhokožnata, obstojna, krajša od socvetja.

Posebnosti: zarodni brstiči omogočajo vegetativno razmnoževanje, pogosto vzkalijo že v socvetju, zato je to videti "šopasto", z zelenimi poganjki. Rastlina je primerna za uživanje podobno kot česen, ima tudi zdravilne učinke. V Sloveniji se pojavljata dve podvrsti, poleg tipske podvrste, ki je splošno razširjena v večjem delu Slovenije, se v Istri pojavlja podvrsta rotundum, ki nima zarodnih brstičev in ima številne cvetove, ki tvorijo gosto šopasto socvetje.

Podobne vrste: vinograjski luk (Allium vineale) - zelenjadni luk (Allium oleraceum) - gredljati luk (Allium carinatum).