Družina: nočni pavlinčki (Saturniidae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 45-95 mm (razpon kril)
Razširjenost: dokaj redko, nazaduje
Življenjski prostor: mejice, sadovnjaki, grmovnata mesta, svetli gozdovi, predvsem sončna in topla mesta
Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: nekoliko manjši od zelo podobnega velikega nočnega pavlinčka (Saturnia pyri), kateremu je zelo podoben. Samci so nekoliko manjši od samic in imajo večinoma rumenorjavo do oranžno obarvana zadnja krila. Prednja krila so sivorjava ali svetlorjava. Očesa v krilih so podobno strukturirana kot pri velikem nočnem pavlinčku, le da ležijo očesa v zgornjih krilih na izrazito svetli, podolgasti lisi, kar poudari učinek "velikih, nepravih oči" (mimikrija!). Na robnem delu prednjih kril se nahaja tudi značilna rdeča lisa, ki pri velikem nočnem pavlinčku manjka.
Obnašanje in razvoj: tudi mali nočni pavlinček je precej ogrožena vrsta, venda mnogo manj od velikega nočnega pavlinčka. Pogostejših je v toplejših območjih Slovenije, opazujemo jih lahko že v februarju pa vse do junija. Gosenice so v zgodnjih fazah razvoja črne z oranžnorumeno bočno linijo ter številnimi črnimi bradavicami, iz katerih izraščajo šopi dolgih ščetin: Starejše gosenice so zelene, bradavice se obarvajo rumeno, črnina ostane le v obliki lis na hrbtni strani ali pa te v celoti izginejo. Hranijo se z listi različnih listavcev ter grmovnic.
Podobne vrste: veliki nočni pavlinček (Saturnia pyri) - jamamaj (Antheraea yamamai) - kraški nočni pavlinček (Saturnia caecigena).
