Družina: ognjeni hrošči (Pyrochroidea)

Red: hrošči (Coleoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 18-21 mm

Razširjenost: pogosto

Življenjski prostor: vlažnejši gozdovi, poplavni logi z bogato vegetacijo, gozdni obronki

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: zelo prepoznaven hrošč. Oprsni ščit (pronotum) in pokrovke, ki so podolgaste, na koncu nekoliko razširjene, so bleščeče, žametno rdeče. Glava, tipalnice in noge so črne, tudi ščitek (scutellum) med pokrovkami je črn. Tipalnice so pri samcih glavnikaste, pri samicah so tipalnice nažagane.

Obnašanje inrazvoj: odrasli osebki se pogosto skrivajo v nizki vegetaciji, na cvetovih ali listih dreves, opazujemo jih lahko od aprila do junija. Večinoma se ne hranijo, le občasno ližejo nektar in mano listnih uši. So zelo strupeni, kar nakazuje že njihova svarilna obarvanost (mimikrija!). Ličinke so črvaste, ploske, rumenkaste, z majhni, rdečerjavo glavo in velikimi čeljustmi ter močnima, trnatima izrastkoma na koncu zadka (ličinke ognjenih hroščev in škrlatnega kukuja so si med seboj izredno podobne!). Živijo pod lubjem odmrlih dreves, kjer plenijo manjše žuželke, pršice in druge nevretenčarje.

Podobne vrste: rdečeglavi ognjeni hrošč (Pyrochroa serraticornis) - oranžnordeči ognjeni hrošč (Schizotus pectinicornis).