Družina: ognjeni hrošči (Pyrochroidea)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 7-9 mm
Razširjenost: raztreseno do lokalno
Življenjski prostor: večinoma poplavni logi, svetli gozdovi z bujno podrastjo, gozdni obronki
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: najmanjši med ognjenimi hrošči pri nas. Oprsni ščit (pronotum) in pokrovke so živo oranžnordeče barve, glava, tipalnice in noge so črne. Tipalnice so pri samcih močno glavnikasto nacepljene, pri samicah so kratko nažagane. Oprsni ščit je zaokrožen, večinoma s temno liso v sredini. Pokrovke so izrazito brazdaste, v zgornji tretjini nekoliko zažete in v spodnjem delu razširjene.
Obnašanje in razvoj: odrasli osebki se pojavljajo v nizki podrasti in na listju grmovja nekje od aprila do sredine junija, začetka julija. Hranijo se z nektarjem, pelodom in rastlinskimi sokovi, redko tudi z manjšimi žuželkami. Odrasli osebki, kot tudi ličinke, so zelo strupeni, vsebujejo strup kantaridin! Ličinke so črvaste, ploske, rumenkaste, z majhno glavo in krepkimi čeljustmi ter vilastima izrastkoma na koncu zadka (ličinke ognjenih hroščev in škrlatnega kukuja so si med seboj izredno podobne!). Živijo med lubjem odmrlih dreves, kjer lovijo manjše nevretenčarje.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): škrlatni ognjeni hrošč (Pyrochroa coccinea) - rdečeglavi ognjeni hrošč (Pyrochroa serraticornis).
