Družina: brestovke (Ulmaceae)
Red: šipkovci (Rosales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 5-30 m
Razširjenost: pogosto
Življenjski prostor: svetli gozdovi, gozdni robovi, mejice, parki, ob vodah
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: drevo, redkeje grm z izbrazdanim, rjavkastim lubjem. Mlade veje imajo pogosto plutasto obraslo skorjo. Listi imajo nesimetrično listno dno (če jih prepognemo, lahko vidimo, da je ena polovica dna večja od druge), po robu so enojno ali dvojno nazobčani (zobci so večinoma ravni, kratki), srhkodlakavi, kratkopecljati, proti vrhu kratko koničasti (imajo le eno konico), z ravnimi stranskimi žilami, od katerih se vsaj nekatere na vrhu razcepijo. Cvetovi so enospolni in dvospolni, moški cvetovi so pogosto združeni v šopasta, sedeča socvetja, rdečkasti, prašnice štrlijo daleč iz cvetov in imajo temnoškrlatne prašnice. Plod je bočno sploščeni krilati orešek, podolgast do skoraj okrogel, na vrhu globoko izrobljen, gol, sedeč, seme je večinoma pomaknjeno proti vrhu plodu.
Posebnosti: les poljskega bresta je priljubljen v mizarstvu, saj je trd in ne poka. Evropsko populacijo je pred leti močno prizadela t.i. holandska bolezen brestov (okužba z glivami, ki jih raznašajo nekateri hrošči), zato zelo starih in velikih dreves v naravi praktično ne najdemo več. Mnogokrat ga napadejo tudi drugi škodljivci, kot je npr. brestova popkova šiškarica (Eriosoma lanuginosum)). Poljski brest je pionirska vrsta, vzdržljiv na sušo, občasne poplave in veter.
Podobne vrste: dolgopecljati brest (Ulmus laevis) - goli brest (Ulmus glabra) - okroglolistni brest (Ulmus canescens) - sibirski brest (Ulmus pumila).
