Družina: križevci (Araneidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 8-10 mm (samica); 6-8 mm (samec)
Razširjenost: raztreseno do lokalno
Življenjski prostor: svetli gozdovi, gozdni robovi, travniki, sončna mesta
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: prepoznavna je po značilnih obstranskih grbinah na sprednjem delu zadka, ki je močno privzdignjen, koničasto zožen. Obarvanost je variabilna, od temno- skoraj črnorjave do rdeče- in sivorjave. Glavoprsje (prosoma) je večinoma temnorjavo, močno dlakavo, oči so drobne in razporejene na čelnem delu glave. Zadek je večinoma rjav z marmoriranim vzorcem, v sprednjem delu (pred grbinama) je večinoma enotno temnorjav, s svetlo, puščici podobno liso. Med obema grbinama poteka širok, svetel pas (spominja na "obrvi"), na zadnjem delu zadka se nahaja temen, piramidast vzorec, ki je svetlo obrobljen, čez katerega potekajo pogosto temne, prečne črte.
Samec: mnogo manjši in temnejši od samice, skoraj črn. Glavoprsje in zadek sta skoraj enako velika, grbini sta manj izraziti kot pri samici. Temna "piramidasta" lisa na zadku je izrazitejša, obdana s svetlimi dlakami. Noge so rumenorjave, le na srednjem delu členkov izrazito temne.
Obnašanje in razvoj: samice pletejo večinoma horizontalne mreže nizko pri tleh, čez dan ždijo skrite v zaklonišču. Dvorjenje je podobno kot pri mnogih križevcih. Samčke navadno prepoznamo po razširjenih pedipalpih, v katerih hranijo paketke sperme.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): zelenkasti dvogrbi križevec* (Gibbaranea gibbosa) - grbasti križevec (Araneus angulatus) - veliki križevec* (Araneus grossus).
