Družina: metuljnice (Fabaceae)

Red: stročnice (Fabales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 10-70 cm

Razširjenost: lokalno

Življenjski prostor: suha travišča, topla mesta ob gozdnih robovih in mejicah, nasipi, ob cestah

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: pokončna do kipeča trajnica, redkeje enoletnica (te v Prekmurju ne uspevajo). Steblo je že od dna rozetasto razraslo, gosto štrlečedlakavo ali golo. Listi so večinoma pernato sestavljeni iz eliptičnih do jajčastosuličastih lističev, goli ali štrlečedlakavi, včasih je končni listič smnogo večji od stranskih, priltični listi so navadno dolgopecljati, stebelni pa sedeči. Cvetovi so zgoščeni v gostocvetno, dolgopecljato, glavičasto socvetje, ki ga obdajajo v ozke roglje nacepljeni ovršni listi. Venčni listi so navadno žveplenorumeni ali rdečkasto nadahnjeni, redkeje bledorumeni. Čašni listi so med seboj zrasli v belkasto ali rdečkasto, močno napihnjeno in gostodlakavo čašno cev, ki ima na vrhu zelo kratke, trikotne ali črtalaste roglje. Plod je stok, ki ostane navadno obdan z ovelimi cvetnimi listi.

Vrsta je zelo variabilna, s številnimi podvrstami in oblikami, od katerih se v regiji najverjetneje pojavljajo sledeče podvrste:

- carpatica (končni listič stebelnih listov je skoraj enako velik kot ostali lističi; čaša je vsaj 5 mm široka z razločnimi stranskimi zobci, ki štrlijo vstran);

- vulneraria (steblo je v spodnjem delu prileglodlakavo; lističi steblenih listov so večinoma suličasti do eliptični; cvetovi večinoma rumeni; čašni zobci pogosto rdečkasti);

- polyphylla (steblo je v spodnjem delu štrlečedlakavo; lističi steblenih listov so večinoma ozkočrtalasti; cvetovi bledorumeni, včasih rdečkasti; čašni zobci belkasti).

Posebnosti: ranjak je tradicionalna in zelo priljubljena zdravilna rastlina pri kateri se porabljajo posušeni cvetovi, kot čajni ali drugi pripravki, večinoma za zdravljenje ran (ime!). Vrsta je zelo priljubljena pri opraševalcih. V Sloveniji je zelo pogosta vrsta suhih travišč, v regiji uspeva le mestoma.

Podobne vrste: Jacquinijev ranjak (Anthyllis jacquinii) - poljska osivnica (Oxytropis campestris).