Družina: metuljnice (Fabaceae)
Red: stročnice (Fabales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 30-90 cm
Razširjenost: pogosto
Življenjski prostor: travniki, gozdni robovi, mejice, obdelane površine, pripotja, ruderalne površine
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna, gola do redkodlakava enoletnica. Steblo je robato, pogosto "cik-cakasto". Listi so kratkopecljati, pernato sestavljeni iz 5-7 parov narobejajčastih, ozkočrtalastih ali podaljšanosrčastih lističev, ki so na vrhu rahlo izrobljeni in kratko ostnati. Listi se navadno končajo v tridelno razcepljeno vitico. Prilisti jajčasti, z značilno temno piko. Cvetovi so 2-3 cm veliki, večinoma po dva skupaj v zalistjih, kratkopecljati, večinoma škrlatnordeči (jadro pogosto nekoliko vijoličasto nadahnjeno, po zunanji strani svetlo, tudi v notranjosti svetlejše). Čašni listi so med seboj zrasli v cev, na vrhu podaljšani v ozkošilaste, enako dolge zobce, štrlečedlakavi ali goli. Plod (strok) je 4-6 cm dolg, gol, ob zrelosti potemni.
Posebnosti: priljubljena krmna rastlina za živino, ki jo ponekod sadijo tudi v kolobarju. Pri nas je vrsta arheofit, iz mediteranskega širšega območja jo je človek subspontano razširil (transhumanca) preko krme in semen, ki so se ujele na dlakah živali. Zelo variabilna vrsta s številnimi "malimi" vrstami in podvrstami, ki jih večinoma obravnavamo kot samostojne vrste. Temne lise na prilistih nekoliko spominjajo na listne uši in so zato "privlačne" za mravlje.
Podobne vrste: ozkolistna grašica (Vicia angustifolia) - srčastolistna grašica (Vicia cordata) - veleplodna grašica (Vicia marocarpa).
