Družina: krčničevke (Hypericaceae)
Red: malpigijevci (Malpighiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 15-80 cm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: svetli gozdovi, gozdni robovi, travniki, obdelane površine, ruderalna mesta, obcestni jarki
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna trajnica z razraslimi podzemnimi pritlikami. Steblo okroglo ali dvorobo, gladko, golo, krepko, v zgornjem delu večinoma razraslo. Listi so nasprotno razvrščeni, jajčasti do suličasti, sedeči, celorobi, prosojno svetlo pikčasti. Cvetovi so precej veliki, zlatorumeni, 5-števni, združeni v številne pakobule. Venčni listi imajo po robovih črne žlezaste pike. Čašni listi so celrobi, šilasti, na robovih s črnimi pikami. Prašniki so številni (do 60), nameščeni v treh redeh. Plod je podolgovata glavica.
V regiji se poleg tipske podvrste hypericum prehodno pojavlja še podvrsta veronense (rastlina je gosteje posejana s črnimi žlezami, še posebej v cvetni regiji in po robu venčnih listov - listi so ozki, črtalasti, navadno 3- do 6-krat tako dolgi kot široki - čašni listi so ozko črtalasti).
Posebnosti: šentjanževka je zelo znana tradicionalna zdravilna rastlina, ki jo uporabljajo v različne namene že iz antičnih časov. Predvsem cvetovi vsebujejo zelo veliko eteričnih olj, kar lepo vidimo, če jih zmečkamo (prsti se obarvajo vijoličasto). Vrsta se je verjetno razvila kot križanec med pegasto krčnico (Hypericum maculatum) in neko drugo krčnico (H. attenuatum). V nekaterih državah jo obravnavajo kot invazivno vrsto in nadležen plevel.
Podobne vrste: pegasta krčnica (Hypericum maculatum) - krilata krčnica (Hypericum tetrapterum) - gorska krčnica (Hypericum montanum).
