Družina: križnice (Brassicaceae)
Red: križničevci (Brassicales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 30-100 cm
Razširjenost: lokalno
Življenjski prostor: njive, vrtovi, prehodno ruderalne površine
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna, srhkodlakava enoletnica ali dvoletnica, pogosto z močno odebeljeno korenino. Listi so pernato deljeni v ozke, priostrene, nazobčane stranske roglje, končni segment je večji od stranskih, jajčast, izrazito mrežasto žilnati. Cvetovi so večinoma bledo vijoličasti ali beli z vijoličastimi žilami, združeni v podaljšana, grozdasta socvetja. Venčni listi so razločno deljeni v zaokroženo ploščico in ozko klinasto žebico, daljši od ozko šilastih, skoraj zraslih, dlakavih čašnih listov. Plod (lusk) je podolgast, v spodnjem delu trebušasto povečan, redko tudi neenakomerno členast, na vrhu kljunasto podaljšan, gol.
Obstaja več kultiviranih oblik, od katerih sta pri nas najpogostejši sledeči:
- redkvica (R. s. var. sativus): korenina je "repasto" odebeljena, skoraj okrogla in značilno škrlatno rdečkasta, z ostrim okusom;
- črna redkev (R. s. var. nigra): korenina je "repasto" odebeljena in močno povečana, valjasta, z ostrim okusom.
Posebnosti: priljuljena kultivirana rastlina, ki vsebuje veliko vitaminov, vode in drugih snovi. Pogosto jo sadijo kot spremljevalno zelenjavnico v povezavi z drugimi rastlinami, saj vsebuje veliko snovi, ki "odganjajo" rastlinojede živali. Čeprav je vrsta znana že iz (pred)antičnih časov, njen izvor ni gotov, verjetno izvira iz predelov JV Azije.
Podobne vrste: njivska redkev (Raphanus raphanistrum) - grbasta repnica (Rapistrum rugosum) - krešolistni rigec (Erucastrum nasturtifolium) - bela gorjušica (Sinapis alba).
