Družina: vresovke (Ericaceae)
Red: vresovci (Ericales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 30-100 cm
Razširjenost: pogosto v gričevnatih predelih, drugje manjka
Življenjski prostor: suha in peščena mesta v svetlih gozdovih, resave, robovi suhih travnikov,
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončen do kipeč, močno razrasel polgrmiček s pokončnimi stranskimi poganjki. Listi so drobni, luskasti, nasprotno razvrščeni, gosto porasli po steblu. Cvetovi so nežno rožnati, zvezdasto razprti, 4-števni, združeni v podaljšana, grozdasta socvetja. Čašni listi so daljši od venčnih listov, prav tako rožnati, razvita je tudi zunanja čaša. Plod je glavica, ki jo obdajajo posušeni čašni listi.
Posebnosti: jesenska vresa cveti pozno poleti, kar ji je dalo slovensko ime, za razliko od podobne spomladanske rese (Erica carnea), ki cveti zgodaj spomladi. Vresa je tipična kisloljubna vrsta, ki uspeva na zelo revnih, peščenih do prodnatih suhih mestih. Pogosto jo sadijo kot okrasno rastlino, obstajajo številne oblike z različnimi odtenki belih, rdečih in škrlatnih cvetov. V delih severne Evrope, kjer vresa tvori prostrane resave, so jo uporabljali za izdelavo rumenega barvila, medu in nekaterih zdravilnih ter čarobnih pripravkov.
Podobne vrste: spomladanska resa (Erica carnea) - mladi poganjki nekaterih iglavcev, kot so paciprese (Chamaecyparis spp.) in brini (Juniperus spp.).
