Družina: razhudnikovke (Solanaceae)
Red: razhudnikovci (Solanales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 50-150 cm
Razširjenost: dokaj redko, prehodno
Življenjski prostor: predvsem bukovi gozdovi, gozdni obronki, čistine, senčne ruderalne površine
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna, precej razrasla trajnica s krepko korenino. Listi so premenjalno razvrščeni (nekateri tudi nasprotni), dolgopecljati, jajčasti, priostreni, celorobi. Cvetovi so zvonasti, po zunanji strani vijoličastorjavi, v notranjosti umazano rumeni, dolgopecljati, posamični v zalistjih, večinoma kimasti, 5-števni. Čašni listi so širokojajčasti, mnogo krajši od venca, ob zrelosti zvezdasto razprti. Plod je črna, bleščeča jagoda.
Posebnosti: volčja češnja je izredno strupena rastlina, še posebej plodovi (zastrupitve lahko vodijo v smrt), saj vsebuje zelo strupene alkaloide kot so atropin, skopolamin in hiosciamin. Rastlina je znana že iz antičnih časov, uporabljali so jo tako v zdravstvene namene, kot tudi za strup in čarobne pripravke. V preteklosti so si ženske sok iz jagod kapljale v oči, da so se jim razširile zenice, kar je bil znak zapeljevanja in je še marsikje del ljudske folklore. Vrsta je pogostejša v preostalih delih Slovenije.
Podobne vrste: kranjska bunika (Scopolia carniolica) - pasje zelišče (Solanum nigrum).