Družina: slakovke (Convolvulaceae) / predeničevke (Cuscutaceae)

Red: razhudnikovci (Solanales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 20-50 cm

Razširjenost: lokalno, prehodno

Življenjski prostor: nekoliko bolj gojeni travniki, obronki njiv, pripotja

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: plazeča, močno razrasla enoletnica z oranžnim ali rumenkastim, dokaj čvrstim, ovijajočim se steblom. Pravi listi manjkajo, na steblu so razviti le drobni luskolisti. Cvetovi so drobni, zgoščeni v klobčasta do latasto razrasla, obstranska socvetja, beli ali zelenkasto beli, skoraj brez vonja, zvonasti, razločno pecljati. Venčni listi so med seboj zrasli, med vsakim parom je po en prašnik, ki je zrasel z močno nacefranimi goltnimi luskami, ki so skoraj tako dolge kot venčne krpe. Plodnica je nadrasla, okroglasta, z dvema vratovoma, ki sta tako dolga kot plodnica, na vrhu z glavičastima brazdama. Plod je glavica, ki se odpira s prečnim šivom, široka do 3 mm.

Posebnosti: vrsta je parazitska rastlina brez klorofila, ki se gosto razrašča po različnih gostiteljskih rastlinah, njena stebelca lahko tvorijo gost, skoraj pajčevinast preplet čez več rastlin. Domovina poljske predenice je Severna Amerika, v Evropo in drugod po svetu se je razširila spontano, verjetno s transportom semen kulturnih rastlin.

Podobne vrste: dišeča predenica (Cuscuta cesatiana) - navadna predenica (Cuscuta europaea) - drobnocvetna predenica (Cuscuta epithymum).