Družina: srhkolistovke (Boraginaceae)
Red: srhkolistovci (Boraginales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 15-60 cm
Razširjenost: lokalno, prehodno
Življenjski prostor: v glavnem sajena kot okrasna rastlina po vrtovih, redko podivja po ruderalnih površinah in ob cestah
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna, razrasla, srhkodlakava enoletnica. Spodnji listi so jajčasti, dolgopecljati, celorobi, koničasti, zgornji listi so suličasti, sedeči, pogosto s srčastim ali puščičastim dnom. Cvetovi so dokaj veliki, sinjemodri (redkeje beli), združeni v podaljšana, vijačkasta socvetja, zvezdasto razprti, kimasti. Venčni listi so med seboj v zrasli le pri dnu, vhod v venec zapirajo bele goltne luske. Čašni listi so zrasli le pri dnu, tako veliki kot venec, rdečkasti. Prašniki imajo kratke priveske. Plod razpade na 4 plodiče.
Posebnosti: boraga je znana kot zdravilna in splošno uporabna rastlina že iz antičnih časov, razširila se je iz mediteranskega območja in je marsikje prehodno podivjala. Iz semen se pridobiva posebno oljo. Rastlina vsebuje tudi razne alkaloide, ki so lahko strupeni in celo karcenogeni. Marsikje jo še danes uporabljajo v prehrani.
Podobne rastline: nekatere razhudnikovke (Solanaceae).