Družina: čaplje (Ardeidae)
Red: veslonožci (Pelecaniformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 55-65 cm; razpon kril 88-106 cm
Razširjenost: zelo redko, prehodno
Življenjski prostor: okolica akumulacijskih jezer in večjih gramoznic, zadržuje se tudi po njivah
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben (?)
Splošno: v Sloveniji je mala bela čaplja pogostejša predvsem ob obali, v notranjosti se pojavlja ob večjih akumulacijskih jezerih in močvirnih predelih. Je dokaj neplašna ptica in se umakne na krajše razdalje. Pri nas se pojavlja le kot gost in v preletu, zaenkrat še ni potrjenih gnezditev, se pa njen areal širi tudi v notranjost države. Prehranjuje se z majhnimi nevretenčarji, kot so kuščarji, manjše ribe in dvoživke ter žuželkami, črvi in polži, ki jih polovi v plitvinah, mulju ali tudi na njivah. Čeprav je vrsta še vedno ponekod ogrožena, se verjetno njene populacije v Evropi rahlo povečujejo ali vsaj stabilizirajo.
Odrasli osebki: dokaj vitka in elegantna čaplja s skoraj snežno belim perjem. Predvsem v času parjenja se na glavi pojavita podaljšana zaušesna čopka, tudi perje v ramenskem delu se nekoliko okrepi in nacefra. Kljun je dokaj močan, skoraj v celoti temen, na bazi umazano sivkast, v času parjenja se na bazi in konici rumeno obarva. Noge so dolge in črne z izrazito rumenimi prsti (prehod je zelo kontrasten).
Gnezdenje in zarod: vrsta gnezdi v kolonijah v bližini vode, največkrat na drevju ali bogato razraslem grmovju. Gnezdo je spleteno iz vejevja. Letno ima po en zarod, samica znese 4 do 5 modrikasto zelenih jajc, ki jih vali nekje 19 do 25 dni. Pri valjenju in skrbi za mladiče begavce pomaga tudi samec. Maldiči poletijo nekje po 40. do 45. dneh.
Oglašanje: v kolonijah je dokaj glasna in se oglaša krakajoče "raaah" ali "da-wah", sicer je večinoma tiho.
Podobne vrste: velika bela čaplja (Ardea alba) - kravja čaplja (Bubulcus ibis) - čopasta čaplja (Ardeola ralloides).
