Družina: trpotčevke (Plantaginaceae) / črnobinovke (Scrophulariaceae)

Red: ustnatičevci (Lamiales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 10-60 cm

Razširjenost: lokalno

Življenjski prostor: zidovi in obzidja v mestih in naseljih, skalovja, gruščnata mesta

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: plezajoča ali polegla trajnica z dolgimi poganjki. Listi so dolgopecljati, premenjalno razvrščeni, dlanastokrpi, ledvičasti do ledvičastosrčasti, bleščeči, goli. Cvetovi so somerni, ustnati, dolgopecljati, posamični v zalistjih, vijoličasti, z rumenima lisa na gubah spodnje ustne in s temnejšimi žilami na zgornji ustni venca (ta je dvodelna in globoko preklana), golt venca je večinoma belkast, s kratko, topo ostrogo (cevast podaljšek venca). Plod je glavica.

Posebnosti: pogosto se razrašča po zidovih in obzidjih, večinoma v mestih in naseljih, v naravi je pri nas dokaj redek. Vrsta se je sinantropno (s pomočjo človeka) razširila iz mediteranskega območja širom po Evropi in drugje, kjer se je večinoma naturalizirala, še vedno pa jo sadijo kot okrasno plezalko. Cvetovi nekoliko spominjajo na cvetove vijolic (Viola spp.). Posebnost pri tej vrsti je način širjenja semen. Pred oprašitvijo in oploditvijo se cvetni peclji obračajo v smeri sonca, nato pa vstran od njega, proti senčnim mestom, kar omogoča, da se semena odložijo v špranje in razpoke zidu, kjer imajo boljše kalitvene možnosti.

Podobne vrste: kopjastolistna lazica (Kickxia elatine) - asarina (Asarina procumbens) - bršljan (Hedera helix).