Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Red: ustnatičevci (Lamiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 20-45 cm
Razširjenost: raztresno
Življenjski prostor: pri nas le sajeno po vrtovih in okrasnih gredicah
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna, razrasla, gola, močno aromatična enoletnica. Listi so jajčasti do suličasti, dolgopecljati, nasprotno razvrščeni, bleščeči, po robu nazobčani, koničasti. Cvetovi so ustnati, beli ali rožnati, združeni v podlajšana, navidezno klasasta socvetja, nameščeni v navideznih vretencih in s kratkimi podpornimi listi. Čašni listi zrasli v dvoustnato čašno cev in s povečanim, luskastim čašnim zobcem. Prašniki so nagnjeni k spodnji venčni ustni, ki je mnogo manjša od zgornje. Plod razpade na 4 plodiče.
Posebnosti: bazilika izvira iz osrednje Afrike in JV Azije. Po svetu se je razširila in uveljavila kot začimbna rastlina, gojijo pa jo tudi kot zdravilno zelišče, včasih tudi kot okrasno rastlino. Listi imajo značilen vonj, ki pa je različne od sorte in tudi dugih vrst bazilik in je v večini primerov limonast, origanov ali janežev.
Podobne vrste: druge vrste bazilik (Ocimum tenuiflorum, O. × citriodorum, O. basilicum var. thyrsiflora).
