Družina: škrjanci (Alaudidae)

Red: pevci (Passeriformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 18-19 cm

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: odprte njivske površine, razgibana krajina

Ogroženost vrste: vrsta je močno ogrožena

Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; ranljiva vrsta

Prepoznavanje

Splošno: poljski škrjanec je značilnica odprte, ekstenzivne kmetijske krajine, ki se je s svojim žgolenjem visoko v zraku (samci pojejo tudi nad 100 m visoko) zapisal v srca mariskateremu pesniku in literatu. Dandanes je vrsta močno ogrožena predvsem zaradi sprememb v kmetovanju. V Veliki Britaniji so ugotovili, da je drastičen upad števila povezan z zamikom vzreje žitaric, ki se sedaj sejejo že v jesenskem času, tako da so spomladi že precej visoke in se kosijo poleti, ko škrjanec marsikje še gnezdi. V preteklosti pa se je sejalo zgodaj spomladi, zato je imel škrjanec dovolj časa za vzrejo svojih mladičev pred žetvijo. Pri nas je gnezdilec, večinoma se seli v Afriko, lahko pa se v zimskem času tudi klati naokrog posamično ali v zelo majhnih jatah.

Odrasli osebki: perje je sivorjavo obarvano in črno lisasto, zato jih je na tleh težko opaziti. Na glavi ima kratek čopek, ki se dobro vidi, ko je razburjen. Kljun je koničast, kratek, po zgornji strani temnosiv, po spodnji rjavkast. Lica so nekoliko bolj rdečerjava in svetlo obrobljena (dobro vidna je čezočesna proga, prav tako brk). Prsi in boki so svetli, s temnimi progami. Zgornja stran in krila imajo temnorjavo ter svetlo obrobljena peresa. Rep je dokaj dolg, temen in ob straneh belo obrobljen. Samec in samica sta si podobna.

Gnezdenje in zarod: gnezdi na tleh, predvsem na njivah ali travnikih. Gnezdo je urejeno iz bilk, vejic, slamic in postlano z dlakami in puhom. Letno ima 2-3 zarode. Samica znese 3 do 5 umazanorjavih ali sivkastih, drobno pegastih jajc, ki jih vali dobra dva tedna. Za gnezdomce skrbita oba starša, ti gnezdo zapustijo nekje po 11. dneh, poletijo pa nekje po 17. dneh in v dobrem mesecu dni so spretni letalci.

Oglašanje: petje samcev visoko v letu je značilno žgoleče in prepoznavno, skoraj neprekinjeno, pri čemer se samec v krogih dvigne visoko v zrak, kjer žgoli večinoma na enem mestu. Na tleh se oglaša večinoma z opozorilnimi klici "trli" in di-dri-drieh".

Podobne vrste: hribski škrjanec (Lullula arborea) - čopasti škrjanec (Galerida cristata) - drevesna cipa (Anthus trivialis).