Družina: radičevke (Cichoriaceae) / nebinovke (Asteraceae)
Red: košarnice (Asterales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 60-120 cm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: njive, vrtovi, ruderalne površine, nasipališča, pripotja, prodnate površine
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna, v cvetni regiji močno razvejana eno- ali dvoletnica z belim mlečkom. Steblo je togo, raztreseno ščetinasto dlakavo. Listi so podolgasto suličasti, celi ali pernato deljeni v nazobčane, delno trnate, trikotne segmente, sinjezeleni, sedeči (s puščičastim dnom) ter z okrepljeno, svetlo osrednjo žilo, ki je po spodnji strani dolgo ščetinasto dlakava. Koški so drobni, številni, ozkovaljasti, zgoščeni v latasto razrasla socvetja. Cvetovi so bledorumeni, jezičasti. Ovojkovi listi so ozkosuličasti, nameščeni v več redeh, goli, na vrhu belo obrobljeni. Plod je orešek (rožka), ki je na vrhu kratko ščetinast in podaljšan v tanek kljunec ter s kodeljico (reducirani čašni listi) iz enostavnih laskov.
Posebnosti: listi se v sončnem vremenu zasukajo in postavijo v smeri S-J, zato ji pravijo tudi "kompasna rastlina". Cveti večinoma v dopoldanskem času in še to le peščica koškov istočasno. Je sorodnica bolj znane vrtne solate (Lactuca sativa). Tudi listi ločike se uporabljajo v prehrani, posušena in zmleta korenina pa kot kavni nadomestek. Že v antičnem času so jo uporabljali tudi kot zdravilno in čarobno rastlino, še posebej mleček/sok.
Podobne vrste: šibasta ločika (Lactuca viminea) - strupena ločika (Lactuca virosa) - zajčji lapuh (Mycelis muralis).
