Družina: tukalice (Rallidae)
Red: žerjavovci (Gruiformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 23-28 cm
Razširjenost: redko do raztreseno
Življenjski prostor: različna mokrišča, mrtvice, stoječe vode s trstičevjem in bogato obrežno vegetacijo
Ogroženost vrste: vrsta je močno ogrožena
Varstveni status vrste: ogrožena vrsta
Splošno: čeprav je zelo plaha obvodna ptica, ga lahko predvsem v zimskem času občasno opazujemo blizu obrežij in izven varnega zavetja visoke vegetacije. Dokaj dolgi prsti na nogah mu omogočajo hojo po plavajočih vodnih rastlinah, z dolgim kljunom pa v glavnem lovi žuželke, mehkužce, pajke, manjše ribe, žabe in paglavce. V Sloveniji velja za redko vrsto, ki tudi gnezdi in prezimuje, a je močno prizadeta zaradi izginjanja primernih habitatov.
Odrasli osebki: zelo prepoznaven je dolg, rahlo navzdol ukrivljen kljun, ki je rdeč, le po zgornji strani sivkast. Oči so rdeče. Večji del glave, vrat, oprsje in trebuh so sivomodri. Teme, hrbet in krila so kostanjevorjava s temnimi progami in lisami. Po bokih je črno in belo progast, tudi notranji del kril s spodnje strani je črno-belo progast. Rep je kratek, izrazito navzgor štrleč, po zgornji strani je rjav s progami, po spodnji strani je skoraj v celoti snežno bel.
Gnezdenje in zarod: gnezdo je spleteno iz vejic, steblik trav in trstičevja, večinoma skoraj na vodi, skrito med visoko vegetacijo. Samec in samica ostaneta skupaj in sta zelo teritorialna tudi izven gnezdilne sezone. Samica v povprečju znese 6-12 bledorumenih in temno lisastih jajc, ki jih večinoma vali sama, samec ji v tem času prinaša hrano. Mladiči begavci se izvalijo nekje po 19-22 dneh in poletijo po 50. dneh. Maldi osebki se ločijo od staršev po tem, da nimajo modrosivega perja, so svetlejši in progasti skoraj vse do vratu.
Oglašanje: klicanje je prepoznavno in značilno kruljenje "gruii kruii gru", ki spominja na kruljenje mladih prašičkov. Ko je vznemirjen se oglaša kratko in ostro "kip". Samec večinoma poje ponoči in po več ur skupaj z ostrimi "küpp küpp küpp", pri čemer se mu včasih pridruži tudi samica. Oba se oglašata tudi "tjik-tjik-tjik".
Podobne vrste: kosec (Crex crex) - pritlikava tukalica (Porzana pusilla) - mala tukalica (Porzana parva).
