Družina: žrelaste pijavke* (Erpobdellidae)
Red: žrelaste pijavke (Rhynchobdellida)
Razred: sedlaši (Clitellata)
Velikost: 3-7 cm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: manjše stoječe vode, kot so vodni jarki, kanali, mlake in tudi mrtvice ter počasi tekoči potoki
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je sestavljeno iz zelo ozkih kolobarjev, rahlo sploščeno s hrbtno-trebušne strani, v zadnjem delu nekoliko ostreje obrobljeno, večinoma (prosojno) rumenorjavo, redkeje rdeče- ali zelenkastorjavo, posejano z drobnimi črnimi pikami in črticami. Končni prisesek je mnogo večji kot sprednji, ki je bledo prosojen. Glava je drobna, na njej je v dveh redeh nameščenih osem pikčastih oči (ime!), 4 so razporejene na frontalnem delu, po en par je nameščen lateralno (obstransko) na naslednjem kolobarju. Vrsta je precej variabilna, lahko se pojavljajo zelo svetlo obarvani osebki in tudi precej temni. Vrsta je večinoma prepoznavna po številu očes in rumenkasto-mrežasto strukturiranem vzorcu.
Obnašanje in razvoj: odrasli osebki so plenilci in se večinoma prehranjujejo z ličinkami dvokrilcev ter s tubifeksi. Imajo dobro razvito mišičasto žrelo, s pomočjo katerega uplenijo svojo žrtev (večinoma ga posesajo). Pogosto se prehranjujejo tudi na mrhovini, pri čemer s pomočjo žrela odžirajo koščke odmrlega organizma, npr. poginule ribe, potočnega raka ali deževnika. Odrasli so dvospolniki (hermafroditi) in že nekaj dni po paritvi izležejo značilno ovalen, rjavkast paket z jajčeci, iz katerega se v kratkem času izleže do 6 mladih osebkov. Vrsta je zelo tolerantna na evtrofizacijo voda, pogosto jo najdemo v večjem številu med vodnim rastlinjem, kot sta vodna kuga (Elodea sp.) in žabji las (Callitriche sp.).
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): pikasta žrelasta pijavka* (Erpobdella punctata) - severna žrelasta pijavka* (Erpobdella vilnensis) - rjava žrelasta pijavka* (Erpobdella testacea).
