Družina: podskalniki (Gnaphosidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 6-10 mm
Razširjenost: redko do lokalno
Življenjski prostor: svetli gozdovi z malo podrasti (predvsem bukovi), kamnita ali peščena mesta ob robovih gozdov
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: prepoznavna je po značilno oranžnordeče obarvanih prvih členkih nog, ki so sicer črnikaste, kot ostalo telo. Glavoprsje (prosoma) je precej krepko, ščitasto, bleščeče temno- ali črnorjavo, v sprednjem delu zoženo in z očmi, ki so nameščene po 4 v dveh redeh, zadnji del je razširjen, zaokrožen. Pedipalpi so rumenkasti ali oranžni. Zadek (opistosoma) je ovalen, nebleščeče črn ali črnorjav, gosto porasel s prileglimi, kratkimi, sivkastimi dlakami. Noge so krepke, izrazito dvobarvne, stopalca (metatarzi) so večinoma rumenkastorjavi. Dobro vidne so tudi podaljšane predilne bradavice.
Samec: podoben je samici, le da je nekoliko manjši (6-8.5 mm), na stegnih in golenih je porasel s kratkimi, togimi ščetinastimi dlakami, pedipalpi pa so povečani in črnikasti.
Obnašanje in razvoj: vrsta živi na gozdnih tleh ali na kamnitih oz. razgaljenih mestih, pogosto pod kamni ali večjimi vejami in odmrlimi debli. Aktivni so večinoma ponoči, le redko tudi čez dan. Svoj plen lovijo aktivno ali iz zasede in v ta namen ne pletejo posebnih mrež. Večji plen naskočijo in ga s pajčevino pritrdijo ob tla, nato ga z ugrizom helicer paralizirajo. Razmnoževanje je slabo raziskano. Samice po parjenju odložijo jajčeca v belkast kokon, ki ga pritrdijo pod kamne in ga stražijo dokler se ne izležejo mladi pajki.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): ploskotrebušnik* (Gnaphosa modestior) - alpski ploskotrebušnik* (Gnaphosa alpica) - navadni črni podskalnik* (Zelotes subterraneus).
