Družina: košeninarji (Tipulidae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 18-28 mm
Razširjenost: lokalno
Življenjski prostor: svetli gozdovi, vlažni in močvirni travniki, med visokimi steblikami
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: dokaj veliki košeninarji z rjavo obrobljenimi krili in sivkastim telesom. Glava je sivkasta, pogosto s temno črto, ozka, z velikimi očmi, ki so s spodnje strani močno zbližane. Tipalnice so temne in imajo 14 členkov. Zgornji del oprsja (prescutum) je sivkast in svetlo obrobljen, z neizrazito osrednjo črto. Zadek je sivorjav, s temnim vzdolžnim, prekinjenim pasom, ob katerem so stranske kratke črte. Pri samici je zadek tako dolg kot krila ali malo krajši, pri dnu je koničasto podaljšan v rdečerjav ovipozitor (leglica). Pri samcih je zadek nekoliko betičast in top, s kratkimi zobčki na koncu. Krila so prosojna, s temnorjavo obrobljenim, krepkim zunanjim robom (kostalni del) pod katerim poteka neizrazita svetla vzdolžna proga, pterostigma je temna, ozko eliptična. Noge so tanke, zelo dolge, rumenkaste ali oranžne, z izraziteje črno obarvanimi kolenčnimi deli, zato razločno dvobarvne.
Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo v dveh generacijah, prva leta od aprila do junija, druga se pojavi od avgusta do oktobra. Ob mraku se radi družijo v manjše skupine, čez dan pa počivajo skriti v visoki travi ali pod listi grmov in dreves. Samice odlagajo jajčeca v mehka in vlažna tla. Ličinke so valjaste, breznoge "žerke", ki se hranijo s koreninicami trav in kulturnih rastlin, zato lahko pri velikem številu povzročajo gospodarsko škodo. Ob dežju se pogosto pojavijo na površini, kjer postanejo lahek plen za ptice.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): travniški košeninar (Tipula paludosa).
