Družina: košeninarji (Tipulidae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 18-28 mm
Razširjenost: lokalno
Življenjski prostor: svetli gozdovi, vlažni in močvirni travniki, med visokimi steblikami
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: dokaj veliki košeninarji z rjavo obrobljenimi krili in sivkastim telesom. Glava je sivkasta, pogosto s temno črto, ozka, z velikimi očmi, ki so s spodnje strani močno zbližane. Tipalnice so temne in imajo 14 členkov. Zgornji del oprsja (prescutum) je sivkast in svetlo obrobljen, z neizrazito osrednjo črto. Zadek je sivorjav, s temnim vzdolžnim, prekinjenim pasom, ob katerem so stranske kratke črte. Pri samici je zadek tako dolg kot krila ali malo krajši, pri dnu je koničasto podaljšan v rdečerjav ovipozitor (leglica). Pri samcih je zadek nekoliko betičast in top, s kratkimi zobčki na koncu. Krila so prosojna, s temnorjavo obrobljenim, krepkim zunanjim robom (kostalni del) pod katerim poteka svetla vzdolžna proga, pterostigma je temna, ozko eliptična, izrazita je tudi osrednja, rjava žila, ki se pri vrhu razcepi. Noge so tanke, zelo dolge, rumenkaste ali oranžne, z izraziteje črno obarvanimi kolenčnimi deli, zato razločno dvobarvne.
Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo v dveh generacijah, prva leta od aprila do junija, druga se pojavi od avgusta do oktobra. Ob mraku se radi družijo v manjše skupine, čez dan pa počivajo skriti v visoki travi ali pod listi grmov in dreves. Samice odlagajo jajčeca v mehka in vlažna tla. Ličinke so valjaste, breznoge "žerke", ki se hranijo s koreninicami trav in kulturnih rastlin, zato lahko pri velikem številu povzročajo gospodarsko škodo. Ob dežju se pogosto pojavijo na površini, kjer postanejo lahek plen za ptice.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): travniški košeninar (Tipula paludosa).
