Družina: rakovičarji (Thomisidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 6-7 mm (samica); 4-5 mm (samec)
Razširjenost: raztreseno
Življenjski prostor: vlažni gozdovi, mejice, med grmovjem, travniki, vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: precej velika, večinoma rdeče- ali sivorjavo obarvana. Glavoprsje (prosoma) je krepko, s širokim, svetlorjavim vzdolžnim pasom. Oči so razvrščene po štiri v dveh redeh na prednjem delu glave. Zadek (opistosoma) je precej velik, "vrečasto" napihnjen, ob straneh nekoliko izbrazdan, rjavkast ali črnikast, s svetlo risbo na sredini, ki ima prečne črte (vzorec lahko variira), ob straneh je pogosto rdečkastorjav. Noge so dokaj kratke, sprednja para sta okrepljena, večinoma rdečkastorjava, zadnji par nog je svetlejši in tanjši.
Samec: je manjši od samice. Glavoprsje in zadek sta skoraj enako velika, glavoprsje je večinoma rjavo z osrednjim, svetlim pasom na katerem je pogosto lisa v obliki črke V. Zadek je večinoma črn ali temnorjav, s svetlo (zebrasto) risbo na sredini, ki je dobro vidna. Prednje noge so izrazito dvobarvne, prvi členki so črni ali temnorjavi, ostali členki so svetlejši, zadnji par nog je rumenkast in temnolisast.
Obnašanje in razvoj: odrasli osebki so aktivni nekje od konca aprila do avgusta. Večinoma se pojavljajo v podrasti ali na listih grmovja in dreves, kjer prežijo iz zasede na svoj plen. Samice odložijo kokon z jajčeci na bilke trav ali podobne dele rastlin, kjer ga stražijo dokler se ne izležejo mladi pajki.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): navadni talni rakovičar* (Xysticus bifasciatus) - galski talni rakovičar* (Xysticus gallicus).