Družina: škorpijonke (Panorpidae)
Red: kljunavci (Mecoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 10-15 mm
Razširjenost: dokaj redko
Življenjski prostor: svetli gozdovi, poplavni logi, gozdni robovi, grmovnata mesta
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: vrsta je podobna ostalim škorpijonkam (Panorpa sp.), od katerih pa se zlahka loči po rdečerjavi obarvanosti temenskega dela glave. Krila so prav tako pogosto rdečkasto nadahnjena, prosojna, s temnimi lisami, pogosto v spodnjem delu z ozkim, prečnim pasom, v zgornjem delu kril je navadno manjša črna lisa, pterostigma je bela in izrazita. Pri samčkih je zadnji segment odebeljen in zadek je na koncu uvihan kot pri škorpijonih (odebeljen segment se konča z drobnimi kleščicami, osrednji žleb je razločno obrobljen z vilasto razcepljenim grebenom), pri samicah je zadek koničasto podaljšan v rjavkasto leglico (ovipozitor).
Obnašanje in razvoj: od vseh škorpijonk je ta vrsta najmanj pogosta, kar ne pomeni, da je izjemno redka. Pojavlja se od maja do avgusta oz. septembra, pogosto v dveh generacijah, še posebej pogosta je v pozno poletnem času. Odrasli in tudi ličinke se hranijo predvsem z mrtvimi nevretenčarji in mrhovino. Vrsta služi kot modelni organizem za proučevanje razmnoževalnih vedenjskih vzorcev. Odrasle občasno zajedajo ličinke žametnih stenic (Trombidium sp.).
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): navadna škorpijonka (Panorpa communis) - prava škorpijonka* (Panorpa vulgaris) - nemška škorpijonka (Panorpa germanica).
